Moč je tudi v ženskih rokah
Odkar so leta 1992 na poletnih olimpijskih igrah (POI) športniki prvič predstavljali slovenske barve, smo lahko na prste ene roke prešteli nastope ekip v igrah z žogo na veledogodku pod zastavo s petimi krogi. Led so prebili rokometaši tako leta 2000 s premierno udeležbo in tudi letos, ko so se na olimpijskih igre uvrstili četrtič ter pokazali pot ostalim vročim slovenskim železom v ognju. Ob uresničitvi idealnega scenarija bi lahko reprezentančne barve v Parizu zastopale štiri slovenske ekipe. Toliko jih je na osmih POI od Barcelone do Tokia 2021, ko so bili nadvse blizu zgodovinskemu odličju košarkarji, tudi tekmovalo pod slovensko zastavo.
Po olimpijskih kvalifikacijah v rokometu je slovenski izkupiček stoodstoten. Fantom, ki so si sredi marca priigrali pariške vozovnice, so se pridružila dekleta. Moč je torej tudi v ženskah rokah. Rokometašice so pri tem poskrbele še za nekaj mejnikov. Prvič se je slovenski ženski ekipi uspelo uvrstiti na olimpijske igre. Mimogrede so tudi opozorile na vsaj deklarirano enakopravnost med spoloma. Rokometašice so bile od štirih reprezentanc - maja in junija bodo na turnirjih lige narodov olimpijske igre lovili odbojkarji, na začetku julija pa na kvalifikacijah v Grčiji še košarkarji - najmanj izpostavljene med štirimi slovenskimi ekipami, ki so v koledarsko leto 2024 vstopile s pariškimi upi.
Pariška vozovnica je tudi priznanje za vse, ki so delali in še ustvarjajo v slovenskem ženskem rokometu in športu nasploh. Tudi na Primorskem z njenimi inkubatorji.
Na kvalifikacijski turnir v Nemčijo so se podale v (televizijski) senci. Športni privrženci v domovini so tako ostali prikrajšani za njihov olimpijski pohod, ki so ga uprizorile po uvodnem porazu z gostiteljicami, in solze sreče po odločilni zmagi nad Črno goro, od koder prihaja slovenski selektor. Dragan Adžić je v svoji domovini požel kopico klubskih in reprezentančnih uspehov. Navsezadnje je črnogorsko izbrano vrsto na olimpijskih igrah v Londonu 2012 popeljal do srebrnega odličja. Sanje o medalji v Parizu so seveda dovoljene, a svojo kolajno, pa čeprav virtualno, so dekleta s prebojem na olimpijske igre že osvojila.
Pariška vozovnica je tudi priznanje za vse, ki so delali in še ustvarjajo v slovenskem ženskem rokometu in športu nasploh. Tudi na Primorskem z njenimi inkubatorji. Čeprav je včasih videti tako, se ženski rokomet pri nas ne začne in konča na Krimu. Še dobro seveda, da ga imamo in bo morda nekoč znova posegel po evropski rokometni smetani. Reprezentanca pa je vendarle več kot (en) klub. To se je najbolje pokazalo na decembrskem svetovnem prvenstvu, na katerem je Slovenija kljub težavam s poškodbami potrdila uvrstitev v olimpijske kvalifikacije.