Stik z naravo in živalmi je terapija, ki v zakonih še ni prepoznana

Kmetije so idealen prostor za izvajanje terapevtskih dejavnosti s pomočjo živali in narave na sploh, a je v praksi še veliko ovir, da bi kmetje to dejavnost lahko tržili kot takšno. To je ena od ugotovitev štirih kmetij s Postojnskega, Bistriškega in Brkinov, ki so dve leti preizkušale, kakšne učinke ima narava, predvsem pa stik z živalmi na starejše, otroke in osebe s posebnimi potrebami.

SLAVINJE, MALO UBELJSKO, TOPOLC, SUHORJE > Odziv stanovalcev doma za starejše, ko so mednje pripeljali živali, je bil zelo pozitiven, se lepih srečanj v sklopu projekta Kmetija kot terapevtski prostor spominja vodja projekta Zdenka Žakelj s kmetije Jernejevi iz Slavinj. “Prav presenečena sem bila, koliko stanovalcev mi je povedalo, da pogrešajo živali - tudi kokoši, čeprav so te nekoč veljale za manjvredne in neumne živali. Vsak je imel svojo zgodbo in jo z veseljem povedal, tudi kakšna solza je potekla ...”

Programe so predstavili v brošuri

Bili so tudi na oddelku za osebe z demenco in sami videli, kako je gospa, pri kateri je ta bolezen že precej napredovala, ob pestovanju kokoši spet oživela. “Negovalke, ki so bile prisotne, kar niso mogle verjeti! Jaz pa tudi ne, da ima gospa demenco, saj se je z mano povsem normalno pogovarjala in mi pojasnila vse o tem, kako je bilo, ko je imela kokoši,” pravi Žakljeva.

46

brezplačnih izvedb programov so pravile štiri sodelujoče kmetije,

700

oseb je bilo vključenih v njihov pilotni projekt

Poleg njihove kmetije so v projektu, ki ga je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, sodelovale še kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega, Volk s Suhorja in Frank s Topolca. Dodatno so se usposabljali, ogledali so si primere dobrih praks doma in v Avstriji, skupaj z dvema strokovnima ustanovama (cerkniškim centrom starejših podjetja DEOS in ilirskobistriško enoto Varstveno delovnega centra VDC Koper) pa zasnovali in v praksi preverili različne posamične in skupne programe terapij, ki jih kmetije lahko izvajajo v naravi ali ob prisotnosti živali v ustanovah. Programi so namenjeni različnim ciljnim skupinam, predvsem otrokom, starejšim, invalidom in drugim ranljivim skupinam.

Zdenka Žakelj

kmetija Jernejevi iz Slavinj

“Prav presenečena sem bila, koliko stanovalcev mi je povedalo, da pogrešajo živali - tudi kokoši, čeprav so te nekoč veljale za manjvredne in neumne živali.”

Kako obsežen je bi projekt, kaže podatek, da so kmetije opravile 46 brezplačnih izvedb programov, v katere je bilo vključenih skoraj 700 oseb, največ otrok in starejših od 65 let, poleg njih pa tudi otroci s posebnimi potrebami, odrasli z motnjami v duševnem razvoju in invalidi.

Po dveh letih preverjanj, kako bi lahko kmetije tovrstne aktivnosti ponujale v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so sodelujoče kmetije izdale tudi brošuro, v kateri predstavljajo, kakšne programe lahko ponudi vsaka od njih, oblikovale in predstavile pa so tudi skupni program, v sklopu katerega lahko obiščejo različne ustanove in s seboj pripeljejo živali od jagenjčkov, koz, psa ali mačke, do piščančkov, kokoši in petelina.

Zakonodaja še ne sledi tem potrebam

Tudi po zaključku projekta bodo kmetije sodelovale z domovi upokojencev, VDC-ji in šolami. “Izkazali so interes, je pa obseg sodelovanja odvisen od njihovih finančnih zmožnosti. Vsekakor pa bomo partnerji tudi v prihodnje iskali možnost financiranja prek projektov,” napoveduje Zdenka Žakelj.

Kljub ugotovitvam, da je kmetija idealno okolje za izvajanje terapevtskih dejavnosti, pa na kmetijah opozarjajo, da zakonodaja temu še ni prilagojena. Ker ne gre za klasične terapije, težko najdejo že šifro za klasifikacijo te dejavnosti (SKD). “Kmetije, ki to izvajajo, to terapevtsko dejavnost 'zapakirajo' kot izobraževanje ali turizem na kmetiji, vendar pa to ni to, ampak je neka kombinacija vsega trojega,” pojasnjuje vodja projekta. Še večji izziv je financiranje teh aktivnosti, zaradi česar so najmanj dostopne prav tistim ranljivim skupinam, ki bi jih najbolj potrebovale. Smiselno bi bilo poiskati sistemski vir financiranja, menijo na sodelujočih kmetijah, ki se bodo s predlogoma za zakonsko ureditev in sistemsko financiranje obrnile tudi na pripravljalce zakonskih podlag.

---