Delavnice v Delfinu niso uspele, v OŠ je bilo bolje
V sredo, 13. marca, je občina Izola v prostorih hotela Delfin organizirala prvo javno predstavitev predloga za uskladitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) z referendumskimi zahtevami. Kar se tiče transparentnosti, je bila poteza pravilna. Žal pa kljub porabljenemu času in denarju ni bila dovolj strokovna. Ob polni udeležbi so prisotni pričakovali več kot delavnice. Občani, od katerih večina spremlja dogajanje o OPN že dolgo, niso bili pripravljeni ostati na delavnicah, da bi tam odločali, kaj se bo umeščalo na lokacijah Arga, Male opreme, Ladjedelnice in cone za industrijo v Morerju. To se je povedalo že na referendumu, zato se delavnic o OPN večina ni udeležila.
Na ponedeljkovi predstavitvi v osnovni šoli je bila udeležba boljša. Delavnic sem se udeležila tudi sama in ugotovila, da se odločitve prisotnih zelo ujemajo z zahtevami Civilne iniciative Gibanje za Izolo (CI GZI). Kreacija vizije za Izolo je bila podana na referendumu.
Občani smo tedaj jasno prepoznali, da razvoj ne gre v pravo smer in da se pri načrtovanju preveč sledi interesom kapitala. Že pri kreiranju Argoline, kakor z referendumom, smo jasno povedali, da na območju Arga in Opreme ne želimo ne stanovanj in ne hotelov, temveč prostor, ki bo z vsebinami postal središče dogajanja v mestu. Povedali smo, da se ohranijo kvalitetna kmetijska zemljišča, 33. referendumska zahteva je bila, da se zelene površine spremenijo v kmetijske, z izvzemom zemljišč, ki so rezervirana za izolsko bolnišnico, in še veliko ostalega.
Da bi se dokument prej sprejel, je CI GZI soglašala, da s postopkom sprejemanja OPN ne začnemo znova ter da raje popravimo obstoječi OPN v korist domačinov. Sedaj nas želijo prepričati, da imamo preveč različnih interesov in je OPN zato težko popravljati. To ne drži. Drži pa, da se z dokončanjem OPN v korist domačinov zavlačuje. Naj spomnimo, da je minilo že dve leti od referenduma, vendar je posvetovalna skupina intenzivno delala nekaj zadnjih mesecev. Premik se je zgodil, ko je bila določena nova mediatorka, ko je na nekaterih posvetovalnih sestankih prisostvoval župan in podžupanja, ko je župan na občinskem svetu zahteval od zaposlenih večjo učinkovitost.
Zavedamo se svoje obmorske lege, a turizem ni le gradnja apartmajev in hotelov. Kot sem prebrala v Primorskih novicah, so v stari Ljubljani zaprli promet, obogatili ponudbo in s tem povečali turistični utrip.
Verjetno je večina prisotnih na predstavitvah pričakovala konkretne obrazložitve, zakaj so bile na posvetovalnih sestankih sprejete ali zavrnjene odločitve. Tu ne gre za primerjavo med občinami, saj so specifike obmorskih mestih z ostalimi mesti po Sloveniji prevelike. Izola je razen Ankarana najmanjša in zato še toliko bolj občutljiva. Pri načrtovanju OPN se vseskozi pogreša pravi urbanistični pristop.
Kljub referendumu se še vedno pogovarjamo o širitvi industrijske cone na območja kmetijskih zemljišč in si ne priznamo, da iz njih nastajajo stanovanjska območja (obrtna cona), da se na parcelah gradijo trgovski objekti in skladišča - najnovejši je primer nasproti Droge Kolinske, kjer so v mesto pripeljali skladišče Lidla za celo Slovenijo. Ali to res spada na to območje?
Danes ni vseeno, kakšno naj bo gospodarstvo. V mestu, kjer se izvaja, je zelo pomembno, da upošteva ekološke standarde. Občina bi morala zaščititi vse še razpoložljive cone za umeščanje dejavnosti z dobrimi idejam, jim dajati prednost in nuditi pomoč pri zagonu. Pozabljamo, da smo v dobi interneta, dela se lahko od doma in ne pozabimo na umetno inteligenco, ki se nam hitro približuje.
O nujnosti ohranjanja okolja nas opozarjajo vse pogostejše naravne katastrofe. Vseskozi so razlog, da se na degradiranih območjih ne premaknemo nikamor, lastniška zemljišča. Če bi se sledilo predvolilnim obljubam, bi se tudi za te lokacije z lastniki iskalo kompromise o prodajah, zamenjavah, koncesijah in tako bi se nazaj pridobivalo košček po košček. Morda bi bili tudi občani pripravljeni kaj prispevati, če bi bili prepričani, da bo res narejeno to, kar bo dogovorjeno.
OPN res ne more reševati stanovanjske problematike, predvideti pa mora, kam umestiti gradnjo za te namene. Na zadnjem posvetovanju so spraševali, kje so mladi, a jim pri kreiranju njihove prihodnosti ne damo nobene realne priložnosti.
Res lahko narišemo še veliko stavbnih zemljišč, vendar domačinom ne bodo dosegljiva, ker so problem cene in licitacije. Podobno je tudi s kmetijami. Vemo, koliko je tistih pravih kmetov in prav bi bilo tudi mladim kmetom dati možnost. A kje so tiste varovalke, da ne bo Izola postala vikend destinacija ? Če so kriteriji za umestitev kmetij pravi, strokovni ter pripravljeni, ne sme biti zadržkov, da bi teh nekaj kmetij izviselo iz tega OPN.
VIKTORIJA CARLI, Izola