Po pustu post

Že pri najstarejših kulturah in verstvih so poznali rituale očiščevanja telesa, čemur še danes rečemo spomladansko čiščenje telesa.

V zimskem času se strupi hitreje nabirajo, kot jih uspemo odvajati, ker je vreme slabše, dan krajši in smo manj v naravi, več je praznikov in prenajedanja. Z več praznične hrane sicer pridobimo več hranil in energije, a tudi več odpadnih snovi. Po pomladanskem očiščenju telesa bolje in hitreje mislimo, več vzdržimo, se lažje gibljemo, boljše spimo, imamo lepšo kožo, bolj živahen krvni obtok in več volje (podobno je v vseh kulturah znano spomladansko čiščenje domov).

Procesa zastrupljanja in razstrupljanja telesa sta del normalnega življenja in potekata sočasno. Zato ne občutimo težav, če mehanizma delujeta usklajeno. Pri pretiravanju z nezdravimi snovmi in ravnanjem se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih telo lahko izloči. Zastrupljamo se lahko tudi s povsem zdravo hrano - če je uživamo preveč, če je enolična, pomanjkljiva in ne dobimo vseh snovi za pravilno delovanje telesa. Zastrupljajo tudi razvade, kot so kajenje, preveč alkohola, nezdrava in enostranska prehrana, pomanjkanje spanja, nekatera zdravila in stres. Toksini sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnotežje.

Post

Tudi pust poznajo mnogi narodi - in povsod mu sledi čas posta. Vendar post ne sme biti stradanje, saj moramo tudi med postom skrbeti za uravnotežen vnos vseh nujnih snovi v telo. In tudi pravilen post naj nikoli ne traja več kot 40 dni, kot priporoča večina verstev. Mnogi preprosto od vsakodnevne prehrane ''skočijo'' v post in uživajo le še presno zelenjavo in sadje ali pijejo sadne sokove. Zaradi nedavne zime in nabranih strupov smo oslabljeni in je zato takó početje nespametno, saj se bomo še slabše počutili, bomo oslabljeni in manj zmogljivi.

Če se lotimo presne prehrane na vrat na nos, bomo takoj sprostili strupe iz jeter in jih poslali v izločevalne organe, v limfni sitem, črevesje in v kožo. Toda ti organi na to niso pripravljeni in niso sposobni odstraniti toliko strupov. Odgovor telesa takoj sledi v obliki “krize”', ki večino prisili, da odnehajo s takim postom.

Včasih post ni bil težava, saj je bila hrana bolj bogata s hranilnimi snovmi, vitamini, minerali, aminokislinami in encimi, zato je bilo telo bolj pripravljeno na postenje. Večina ljudi pa danes kupuje predelana živila, ki so vsebinsko pomanjkljiva in neuravnotežena, kar ob krhkem imunskem sistemu oslabi proces razstrupljanja. Sposobnost izločanja strupov je od človeka do človeka različna in odvisna od starosti, prehranskih navad in dela, ki ga nekdo opravlja.

Razstrupljanje

To poteka v treh fazah. Prva stopnja razstrupljevanja skuša pomagati prebavilom, da čim bolj učinkovito vsrkajo hrano; tu pomagamo želodcu in vranici ter nadziramo krvni sladkor. Cilj druge faze je izločiti strupe iz črevesja in obnoviti sluznico črevesja ter pospešiti prehod hrane skozi debelo črevo in očistiti limfni sitem, kri, želodec in črevesje. Cilj tretje je razstrupljanje v jetrih in ledvicah ter izločanje strupene snovi iz telesa. Razstrupljevalna prehrana mora biti prilagojena posamezniku, njegovi teži, poklicu, starosti, stanju telesa in navadam. Za vse tri faze je skupen napotek, da ko zjutraj vstanemo, spijmo velik kozarec vode s sokom cele limone. Voda naj bo mlačna, ne mrzla.

Pogled skozi okno nam razkrije, da bo narava vsak čas oživela, ozelenela. Zelena barva je znamenje klorofila; če upoštevamo dejstvo, da nam narava vedno da, kar potrebujemo, potem je klorofil kot nalašč za razstrupljanje, čiščenje organizma. Nikakor ni nenavadno, da najprej ozelenijo grenke rastline: regrat, krompirjevka, cikorija, divji beluši, koprive in nekaj cvetlic (marjetice in trobentice).

Skupna značilnost vseh grenčin je, da spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Poveča se peristaltika ali ritmično gibanje črevesja - in prebava je bolj učinkovita, saj se čas delovanja prebavnih sokov ne skrajša. In prebavila imajo dovolj časa za temeljito predelavo hrane. Grenčine okrepijo čiščenje strupenih snovi iz jeter, izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob in seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri in pomagajo srcu in krvnim žilam.

Poleg grenčin je za spomladanske rastline značilen izrazit klorofil. Po kemični sestavi je podoben hemoglobinu v krvi, le da je železo v krvi pri klorofilu zamenjano z magnezijem. Klorofil ima torej podobno vlogo kot hemoglobin in ga zato tudi krepi. Posredno klorofil prinaša kisik v telo in ga razstruplja, regenerira. Ciklični obroč klorofila je po kemični zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule hemoglobina v krvi, le da ima klorofil namesto železa magnezijev ion. Klorofila je v zelenih listih največ spomladi, kmalu potem, ko rastline ozelenijo. Zato je tako pomembno, da uživamo regrat, cikorijo, trobentice, koprive in še kaj.

Tudi če odmislimo zdravilne učinke kopriv pri revmatskih obolenjih in druge oblike pomoči našemu telesu, moramo poudariti, da so pekoče koprive ene najbolj učinkovitih in temeljitih čistilk krvi. V njih je encim sekretin, ki spodbuja nastajanje rdečih krvničk in krepi delovanje trebušne slinavke; lektini v koprivah pospešujejo nastajanje limfocitov in zavirajo protivnetne snovi. Koprive odvajajo sečno kislino, zato blažijo težave s putiko, preprečujejo ledvične kamne in vnetja sečil in želodca. So bogastvo vitaminov in mineralov in odlična pomoč zoper pomladno utrujenost; koprive imajo veliko antioksidantov, med njimi je kvercetin, ki preprečuje razmnoževanje in širjenje virusov in bakterij. Antioksidant kampferol ima mnoge prednosti v boju proti raku in pri težavah s srcem in ožiljem. Koprive imajo inzulinu podobno snov glukokinin, ki pomaga diabetikom uravnati raven glukoze v krvi.

Uravnoteženo

Med postom ne smemo uživati samo presne zelenjave in sadja ter piti le svežih sadnih sokov. Vse naj poteka uravnoteženo, saj je cel kup vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, aminokislin, potrebnih, da izboljšamo prebavo in presnovo. Zelenjava in sadje sicer močno nevtralizirajo strupe (krompir, bučke, korenje, čebula in česen, hruške, jabolka in jagodičje), vendar ne smemo pozabiti na beljakovine (jajca, sirotka, ribe in vse vrste mesa pašne reje), na encime in minerale (kalčki, semena) ter na žita in ajdo, začimbe (koriander, origano, timijan ...) in zelišča (peteršilj, rožmarin in kurkumo, pegasti badelj ...), grenke divje rastline (cikorija, rukola, grenki radič ...). V pomoč jetrom so tudi križnice (zelje, repa, rdeča pesa, brstični ohrovt, brokoli, hren ...), avokado in artičoka.

Krompirjeve košarice

1 kg krompirja

5 korenčkov

5 bučk

šopek zelišč (timijan, drobnjak)

kumina

albuminska skuta

ščepec soli

Krompir kuhamo 15 minut, ga prerežemo na pol, izdolbemo sredico; tej sredici dodamo na kocke narezan kuhan korenček, popečene in narezane bučke, timijan, drobnjak in kumino ter albuminsko skuto. Solimo šele na kocu. Po potrebi v maso vmešamo 3 do 4 žlice vode ali smetane, da bo masa sočna. Premešamo in napolnimo vdolbinice v krompirju. To popečemo še pet minut v ogreti pečici pri 180 stopinj Celzija.

---