Uporabljaj veznike, kateri so pravilni

Svet u katerem živimo je poven laži, še več pa je domneunih resnic. Nekaj malo manj je apsolutnih resnic, med katirimi prednjači ta da usak. prav usak človek govori usaj en jezik. Vsak se zna sporazumeti, pa magari na svoj žalostni način. A na dan ko slavimo materinščino, se moramo vprašati koliko jo zares obvladamo.

Use ima svoj začetak, tudi učenje maternega jezika. Veliko ulogo ima tle družina, ki predstavlja naš prvi stik s jezikom. Tukaj pa nastopi ena velika žalost od problema. Več kakor polovica odraslih v enemu letu ne prebere niti ene knige in je zato nihov jezik pod vsakim nivojem. Vsako leto ob danu knige pismenosti in kuture odmeva da je poznavanje in obvladovanje maternega jezika neposredno vezano na branje. Če odrasli ne berejo knig kako bodo potem svoje otroke navdušili za branje in posledično naučili jezika.

“Najlažje je s prstom kazati na mlade, češ, kako slabo govorijo slovensko, a za nastalo situacijo so v prvi vrsti odgovorni njihovi polpismeni starši.”

Uf, dovolj heca. Najbrž vas že kar bolijo oči, kajne? Roko na srce, napake v zgornjem zapisu so le omiljene različice tega, kar nekateri pišejo v komentarjih pod facebook objavami našega časopisa. In ne, draga bralka, dragi bralec. TŽal tu ne gre za osnovnošolce ali srednješolce. Take zapise z (naj)širšo javnostjo delijo odrasli ljudje z otroki, celo vnuki. Najlažje je s prstom kazati na mlade, češ, kako slabo govorijo slovensko, a za nastalo situacijo so v prvi vrsti odgovorni njihovi polpismeni starši.

Pred leti smo za nizko raven poznavanja slovenščine radi okrivili priseljence iz držav bivše Jugoslavije. Dolga leta so pri nas živeli in delali ljudje, ki se niso bodisi uspeli bodisi hoteli ali zmogli naučiti in aktivno uporabljati slovenskega jezika. Tako tudi njihovi otroci nikakor niso mogli v domačem okolju odpreti “ventilov” za slovenščino. A to je že zdavnaj mimo.

Danes imamo otroke, mladostnike, zdaj že odrasle in navidez zrele ljudi iz slovenskih družin, ki vstopajo na trg dela, njihovo poznavanje slovenščine pa je pod vsakim nivojem. Ne govorimo samo o bralni pismenosti, temveč tudi o razumevanju čisto preprostih besedil, kot so denimo navodila za uporabo hišnih aparatov. Predstavljajmo si, da polpismen odrasli, ki se pisno izraža na način, ki ste mu bili priča na začetku tega besedila, pride na upravno enoto in želi prijaviti stalno prebivališče. Ne reši ga niti sam Toporišič.

Narečja in slengovske govorice morajo obstajati. So manifestacija jezikovne pestrosti, družbenega in zgodovinskega razvoja. A za popolno razumevanje jezika to pač ni dovolj. Z znanjem materinščine potrjujemo svojo edinstvenost, predvsem pa slovenščino umeščamo v svetovni jezikovni prostor.

---

---