Najem stanovanja odvisen od sreče
Devet zadetkov za stanovanja v najem na celotnem severnoprimorskem koncu, od Bovca do Nove Gorice in Ajdovščine, je navrglo naše poizvedovanje na eni najbolj obiskanih slovenskih spletnih strani z nepremičninskimi oglasi. Od tega sta bila dva za sobo, od preostalih sedmih pa trije za stanovanja v Novi Gorici (po precej zasoljenih cenah), po eden pa za stanovanja v Bovcu, na Mostu na Soči, v Vrtojbi in Volčah. In to je to. Povpraševanje pa je, kot so nam zaupali nepremičninski agenti, velikansko. Še večje kot za nakup stanovanj, kjer je ponudba tudi podobna količini vode v Sahari. Večinoma se sicer, kot so pojasnili poznavalci razmer, ljudje za najem dogovorijo med sabo in ne potrebujejo posrednikov, tako da agencije s tem nimajo veliko opravka, če pa že dobijo kakšno ponudbo, gre takoj v promet.
Treba je imeti srečo, prava poznanstva, saj gre veliko stanovanj v najem preko informacij od ust do ust. Za najem so najbolj zainteresirani mladi, ki stopajo na samostojno pot in še ne vedo zagotovo, kam jih bo odneslo življenje. Nekoliko manj mlade družine, ki pa se hitro znajdejo v začaranem krogu, saj stanovanj za najem močno primanjkuje, do kredita za nakup svojega lastnega, kar je najbrž prva izbira, pa zaradi zaostrenih pogojev bank težko pridejo, če prihodki obeh staršev niso nadpovprečno visoki. In potem so lahko še srečni, če dobijo stanovanje v najem, pa čeprav tako (bi rekel marsikdo) vsak mesec vržejo nekaj sto evrov skozi okno, namesto da bi ta znesek predstavljal mesečni obrok za odplačilo stanovanjskega kredita.
Veliko stanovanj in hiš, v katerih bi bilo mogoče urediti več stanovanj, je praznih, ker so v lasti več lastnikov. Ti pa se, skregani zaradi dedovanja ..., ne morejo dogovoriti.
Delavci iz Makedonije, Albanije, BiH in še od kod so tudi tisti, ki veliko povprašujejo po najemniških stanovanjih. Delajo v gradbeništvu, gostinstvu in še kateri panogi, kjer močno primanjkuje domače delovne sile. Med njimi je veliko takih, ki jim je bivanje pri nas le postaja pred skokom še bolj zahodno, zato je najem pri njih bolj logična izbira kot nakup.
Krizo na trgu najemniških stanovanj poleg splošnega pomanjkanja novih stanovanj predstavlja tudi dejstvo, da je veliko stanovanj in hiš, v katerih bi bilo mogoče urediti več stanovanj, praznih, ker so v lasti več lastnikov. Ti pa se, skregani zaradi dedovanja ..., ne morejo dogovoriti. In raje pustijo, da nepremičnine propadajo, kot da bi vanje nekaj vložili in potem od njih nekaj imeli. Posledično pa bi lahko imeli od teh stanovanj tudi drugi, najemniki, ljudje, ki stanovanja krvavo potrebujejo, da bi tu živeli, pomagali soustvarjati skupnost, družbo, utrip in dušo naših mest in naselij. Škoda, da je tako.