Vaba za konservativne

Država danes začenja snubiti male vlagatelje, ponuja jim za 250 milijonov evrov ljudskih obveznic. To je pravzaprav kaplja v morje v primerjavi s prihranki Slovencev, ki so v banke znosili skoraj 29 milijard evrov in se zdaj jezijo, ker jih inflacija že najeda. Obresti pa niso niti senca tistih iz preteklosti.

Zdaj jim država ponuja alternativo v obliki ljudskih obveznic. Finančni minister verjame, da bo izdaja uspešna. O tem najbrž le malokdo dvomi. Obrestna mera je višja od tistih, ki jih za depozite ponujajo banke. Poleg tega državne obveznice sodijo med najmanj tvegane naložbe. Za izplačilo glavnice in obresti - vse do 100.000 evrov - jamči država. Tega država vlagateljem ne bi izplačala samo v primeru, če bi bankrotirala. No, če bi se to zgodilo, bi imeli veliko večje težave, kot bi bil glavobol ob izgubi vložka v obveznice.

Do naslednje izdaje pa lahko minister še razmisli, s čim lahko prepriča Slovence, tradicionalno naklonjene konservativnim naložbam, da prihranke raje vložijo na trg kapitala, kot pa da z njimi zavijejo na banko.

Seveda je treba vedeti, da z nakupom obveznic nihče ne bo obogatel, temveč bo prihranke kvečjemu nekoliko obvaroval pred inflacijo; bolje, kot če bi imel depozit pri večini bank, in vsekakor precej bolje, kot če bi imel svoj zaklad v nogavici, pod jogijem ali kjerkoli že. Država je pri ljudskih obveznicah priprla davčno oko in če bo vlagatelj z obrestmi zaslužil manj kot 1000 evrov, ne bo segala v njegov žep. Bo pa vsak kupec moral imeti trgovalni račun. Njegovo vodenje ni prav poceni, toda ta račun je hkrati tudi vstopnica za trg kapitala, ki je za večino dokaj neznan svet. Privatizacijske delnice, ki so jih pred 30 leti dobili Slovenci, je večina prodala in s tem se je pustolovščina na trgu kapitala zanje končala.

Država želi z obveznicami poživiti slovenski kapitalski trg, po drugi strani pa hoče tudi zbuditi Slovence, saj pri večini vlaganje prihrankov v vrednostne papirje ne kotira visoko. No, imamo peščico, ki sprejema visoko tveganje in vlaga v kriptovalute, in večino ljudi, ki prisegajo na konservativne naložbe in prihranke vežejo na banki. Med tema skrajnostima pa je še veliko priložnosti.

Če država zdaj skuša državljane motivirati za alternative pri plemenitenju prihrankov in jih učiti finančne abecede, ni slabo. Kdove, morebiti bo res zdaj obveznice kupilo približno deset odstotkov Slovencev. Toda nekje je treba začeti. In če bo domači kapitalski trg s tem državnim poživilom dobil nove akterje in dodatno energijo, bo to korak v pravo smer. Do naslednje izdaje pa lahko minister še malo razmisli, s čim lahko prepriča Slovence, tradicionalno naklonjene konservativnim naložbam, da svoje prihranke raje vložijo na trg kapitala, kot pa da z njimi - kljub pičlim obrestim - zavijejo na banko.

---

---