Zimska zvezda je solkanski radič

Pozimi se na krožnikih goriških gostincev pojavi goriški ali solkanski radič, domačini mu pravijo sukénski régut. Od nekdaj cenjeno vrtnino v zadnjih letih zelo dobro promovirajo kot kulinarično posebnost.

SOLKAN > Lokalni gostinci in pridelovalci so ji včeraj pod okriljem gostinske sekcije novogoriške območne obrtno-podjetniške zbornice ter Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina namenili posebno pozornost, predstavili so njeno pridelavo in vsestransko uporabo v gostinstvu.

“Februarja se zorje njivo, konec aprila se ga poseje. Poleti je treba paziti, da ne gre v cvet in da ni pregost, ker bo sicer predroben,” je med drugim povedal Boštjan Koršič, ki je skupaj z ženo na solkanskem polju pokazal in razložil, koliko dela je potrebnega za vzgojo tega radiča. “Ko ga poberemo, ga povežemo v snope in približno dva tedna najprej silimo na njivi, nato ga peljemo v 'štalo', kjer ga silimo od enega do treh tednov in nato ga očistimo,” je dodala Teja Koršič. Radič zahteva prodnato obsoško zemljo, skrben izbor semen, veliko znanja in ljubezen do te vrtnine, saj vsa dela potekajo ročno. Družina Koršič ga letno pridela približno 700 kilogramov, letos ga prodajajo po 16 evrov na kilogram.

Boštjan Koršič

Solkan

“Februarja se zorje njivo, konec aprila se ga poseje. Poleti je treba paziti, da ne gre v cvet in da ni pregost, ker bo sicer predroben.”

Gojijo ga tudi na drugi strani meje, kjer mu pravijo la rosa do Gorizia. Pridelovalec Massimo Santinelli iz sosednje Gorice ga po pobiranju na njivi hrani v nekdanjem, približno 200 metrov dolgem vojaškem zaklonišču. V trgovinah čez mejo stane tudi do 27 evrov na kilogram, je povedal.

Kaj vse lahko pripravimo iz te cenjene vrtnine, so gostinci včeraj pokazali pred Ošterijo Žogica v Solkanu, kjer so obiskovalci lahko med drugim poskusili polpete, palačinke, štruklje in celo “šamrole” z radičem. Po pokušini so se pomerili še v pripravi solate z radičem. Ni bilo pomembno, kdo bo zmagal, v ospredju je bilo sodelovanje in druženje.

---