Čebele, ogledalo narave
V mladinskem romanu Jaz, čebela avstralske avtorice Bren MacDibble sledimo vsakdanjiku deklice Mirabele. Njena največja želja je, da bi postala čebela. V prihodnosti, kjer živi, čebel namreč v naravi ni več in njihovo delo opraševanja sadnih dreves opravljajo majhni, hitri in spretni otroci. V tem svetu se še dobro spominjajo velike lakote, ki je sledila poginu čebel, jabolka pa so prava redkost, rezervirana za najvišje sloje prebivalstva.
Že Albert Einstein naj bi napovedal, da bi človeku ostala le še štiri leta življenja po tem, ko bi z obličja Zemlje izginila čebela. Čeprav dokazov o povezavi zlovešče napovedi in avtorstvu najslavnejšega znanstvenika 20. stoletja sploh ni, pa nas bi moralo skrbeti, kaj se zaradi sprememb v naravi in vplivov človeka na okolje dogaja s čebelami.
Po podatkih Evropskega parlamenta eni od desetih vrst čebel in metuljev v Evropi grozi izumrtje, populacija približno tretjine vrst čebel in metuljev se zmanjšuje
Trenutno stanje je skrb vzbujajoče. Po podatkih Evropskega parlamenta eni od desetih vrst čebel in metuljev v Evropi grozi izumrtje, populacija približno tretjine vrst čebel in metuljev se zmanjšuje. Na drugi strani pa je odvisnost evropskih posevkov od opraševalcev - kar 84 odstotkov posevkov vsaj delno oprašujejo živali. O pomenu ohranjanja opraševalcev se v zadnjih letih veliko govori, tudi odločevalci se na načelni ravni strinjajo, da jih je treba ohraniti. Leta 2017 je tako Organizacija združenih narodov na predlog Slovenije 20. maj razglasila za Svetovni dan čebel. Evropski parlament je sprejel pobudo za zmanjšanje uporabe pesticidov v Evropski uniji; do leta 2030 naj bi jih zmanjšali za 80 odstotkov. Pred dvema letoma je milijon podpisnikov evropske državljanske pobude Rešimo čebele in kmete predlagalo evropskim institucijam postopno ukinitev sintetičnih pesticidov do leta 2035 ...
Zgolj zavedanje o pomenu in ukinjanje pesticidov ne bo dovolj. Klimatske spremembe še kako vplivajo tudi na življenje čebel. V zadnjih letih mili zimi sledijo spomladanske zmrzali, ki zaustavijo razvoj čebel, opažajo slovenski čebelarji. Posledica ni le manjši izplen medu, ampak tudi šibkejše in manj številčne čebele, kar vpliva tudi na opraševanje rastlin, od katerih je odvisno naše preživetje.
Za vse, ki nameravate zgoraj omenjeno knjigo o otroških čebelicah prebrati, se že vnaprej opravičujem za tale kvarnik. Knjiga je namenjena mladini in mogoče tudi zato avtorica zaključuje v vedrejšem tonu. Ne nazadnje je ljudem v romanu uspelo ohraniti nekaj čebel in jih postopoma naseliti v naravo. Ali bo človeštvo v resničnem svetu premoglo dovolj razuma, da res prepreči njihovo izginotje, pa bo pokazal čas.