Po poteh ljubezni

Poti ljubezni je naslov prve glasbene matineje, ki jo bosta Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica priredila v novem letu. Pevka Mateja Petelin Zobin in pianistka Claudia Sedmach bosta 28. januarja izvedli koncert francoskih in španskih samospevov, ki nadgrajuje njuno večletno sodelovanje na opernem področju s komornim muziciranjem.

Pianistko Claudio Sedmach in sopranistko Matejo Petelin Zobin na poseben način 
očara francoska komorna literatura.  Foto: zasebni arhiv
Pianistko Claudio Sedmach in sopranistko Matejo Petelin Zobin na poseben način očara francoska komorna literatura.  Foto: zasebni arhiv

Glasbenici sta se spoznali pred dobrimi desetimi leti, ko se je začelo njuno sodelovanje v duu in v raznih komornih sestavih. Najprej so to bile manjše priložnosti ob pripravljanju posnetkov za tekmovanja solopetja, potem je bil novoletni koncert v priredbi ZKB s komornim orkestrom Glasbene matice (GM) pod vodstvom Igorja Zobina, nato so sledili razni koncerti v sodelovanju s festivalom Piccolo Opera. “Verjetno prav v teh projektih, ko sva sodelovali pri izvedbah krajših oper, prirejenih za manjšo skupino glasbil in pevcev, sva začutili in si zaželeli, da bi ustanovili duo,” je povedala Claudia Sedmach. Pojasnila je: “Ugotovili sva, da bi najraje izvajali repertoar, kjer klavir ni le spremljava oziroma nadomestilo za orkester, temveč da bi bile skladbe izvirno napisane za glas in klavir. Precej hitro sva obe pokazali naklonjenost do francoskih skladateljev na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko so imeli pomembno vlogo barve, občutljivost za detajle, raziskovanje zvoka ter nenazadnje poetičnost.”

Francoske “mélodie” bodo tudi snov nedeljskega koncerta, ki sta ga glasbenici že predstavili v podobni obliki v Kopru in v Novi Gorici. “Tržaški” program predstavlja potovanje od izvrstnih nians francoske glasbe do temperamentnih obrisov španskega duha. Zaporedje je po značaju in vsebinah raznoliko, z alternacijo mirnih in živahnejših tempov v emocionalnem crescendu. Poulencov samospev daje naslov celotnemu koncertu, ki obeležuje tudi stoletnico smrti “očeta” francoske komorne arije Gabriela Fauréja. Debussyjev opus je predstavljen v melanholičnih in igrivih tonih, medtem ko “španski” del programa obsega Habanero francoske skladateljice Pauline Viardot, Rodrigove ljubezenske madrigale in pesmi v ljudskem stilu Fernanda Obradorsa.

V obliki samospeva je vsaka skladba miniatura z lastnim značajem, barvami, razvojem, zgodbo, kar predstavlja tudi največji izziv v sklopu recitala. Izvajalki sta o tem napisali: “Pomembno je poglabljanje in dobro poznavanje vsake zgodbe, obenem oblikovanje smiselnega zaporedja skladb, tako da postane prehod in pretok iz ene situacije v drugo nekaj navidezno naravnega. Ko obvladaš skladbo in njeno interpretacijo, se lahko še kar hitro utopiš v novo atmosfero. Zelo važno pa je tudi ustvariti ravnovesje in pravi premor; tudi poslušalec potrebuje določen čas, da lahko umirjeno zapusti zaključeni glasbeni trenutek in se prepusti novemu doživetju.”

Nit ljubezni se vije skozi koncertni program, čeprav v različnih oblikah in z različnimi pomeni: otožnost zaradi spomina na preminulo ljubezen, lirika o ljubezni do življenja, nemogoča ljubezen med rožico in metuljčkom, pa tudi ljubezen do narave, okolja, nenazadnje ljubezen do trenutka. Pri samospevih je posredovanje in vrednotenje besedila zelo pomembno. Tako Mateja Petelin Zobin kot Claudia sta na poseben način navezani na verz Paula Bourgeta v samospevu Beau Soir Claudea Debussyja, ki vabi k polnem doživljanju vsakega trenutka in lepote življenja: “Un conseil de goûter le charme d'être au monde/ cependant qu'on est jeune et que le soir est beau.” (Nasvet, da uživaš v čaru bivanja na svetu / dokler si mlad in je večer lep. )RP


Najbolj brano