Najboljše nadaljevanke leta 2023: sprijeno nasledstvo, Werther visoke kulinarike in “kljuseta”

Lansko pomlad je pred ekrane prikovala četrta in (žal) tudi zadnja sezona kritiško najbolj opevane nadaljevanke zadnjih let Nasledstvo, ki si je doslej priborila 13 televizijskih oskarjev, emmyjev. Na prihodnji podelitvi 15. januarja pa je v igri za 27 emmyjev, od teh je kar 14 igralskih nominacij.

Na letošnji podelitvi emmyjev 15. januarja se četrta sezona Nasledstva poteguje za 
27 nagrad.
Na letošnji podelitvi emmyjev 15. januarja se četrta sezona Nasledstva poteguje za 27 nagrad. 

Nasledstvo je ena tistih televizijskih serij, ki ne stavi samo na en lik. Njen motor so pravzaprav izjemni igralci, ki so iz sezone v sezono samo še bolj poglabljali medosebne prepade v disfunkcionalnih družinskih in poslovnih odnosih. Avtor serije Jesse Armstrong je v orisu nasledstvene vojne brezkompromisen, oster in zelo nepredvidljiv. Kot je pravzaprav tudi sociopatski kolovodja Logan Roy (diabolični Brian Cox), ki je do zadnjega vse naslednike držal v šahu ... Ti pa so na koncu po njem “podedovali” oziroma zelo dobro ponotranjili le njegov šakalski poslovni pristop, ki ne pozna usmiljenja, še najmanj pa do svojih najbližjih.

Oldman - prdeči šef “kljuset”

Na Apple TV smo lani lahko spremljali že tretjo sezono serije Počasni konji (Slow Horses), ki si je polagoma gradila vse bolj zvesto publiko in prepoznavnost med vohunskimi serijami. Serija, posneta po zgodnjih delih Micka Herrona (Slough House), je pravzaprav osvežitev v tem žanru, saj poleg tega, da je polnokrvni vohunski triler, istočasno ohranja sproščenost in obilo zabavnih momentov. Glavni generator slednjih je kajpada Gary Oldman kot vohun stare šole Jackson Lamb, ki vodi “kazensko kolonijo” odpadnikov britanske obveščevalne službe MI5, poimenovano Slough House. Oldman se je tokrat prelevil v zanemarjenega, ciničnega in prdečega šefa “kljuset”, Lamb pa naravnost uživa v verbalnem mrcvarjenju slednjih. Kljub trdemu Lambovemu tretmaju kmalu ugotovimo, da ta do svojih agentov goji veliko lojalnost. Za letos je napovedana tudi četrta sezona.

Že prva sezona “pekla v kuhinji” The Bear je poskrbela za eno od najbolj pozitivnih presenečenj leta 2022 na področju televizijskih nadaljevank, druga sezona, ki smo jo lahko spremljali minulo poletje, pa je ponovno upravičila svoj sloves. Avtor serije Christopher Storer je v nadaljevanju še malce bolj osvetlil ozadje stranskih likov in njihovo dodatno kulinarično urjenje, bolj pa se je poglobil tudi v travmatično družinsko ozadje glavnega lika, novodobnega “Wertherja” visoke kulinarike, Carmyja Berzatta (odlični Jeremy Allen White). V drugi sezoni je sicer bolj poudarek na Sizifovi poti prenove in zbiranja dovoljenj za odprtje lokala, z izjemo zadnje epizode pa umanjka peklenski “triler” v kuhinji.

Beef in spirala maščevanja

Z desetdelno serijo Beef je Netflix poskrbel za svoj prvi lanski hit. Ta bo predvsem ugajal oboževalcem filmov, kot sta južnokorejski Parazit in ameriški Menu. Kakopak je tudi v Beefu v ospredju razredni boj, vsakršno sredstvo pa opravičuje cilj, to je vzpon po družbeni lestvici. Beef je sicer eno od najbolj nepredvidljivih in divjih zgodb o maščevanju, ki smo ji bili lahko priča v zadnjih letih v svetu filma. Južnokorejski režiser Lee Sung Jin nas ne spusti samo po divjem in precej zabavnem toboganu, polnem preobratov, ampak ustvari tudi zelo aktualno eksistencialno študijo o “stranskih učinkih” potlačene jeze.

Prvi HBO-ojev lanski hit pa je bila postapokaliptična atipična zombiada The Last Of Us, ki je bila posneta po istoimenski videoigri iz leta 2013. Serija je prepričala predvsem s poudarkom na kompleksnem in čustvenem odnosu, ki ga razvijeta glavna igralca Pedro Pascal in Bella Ramsey v vlogi Joela in Ellie, in, zanimivo, manj na pričakovanih elementih klasičnih filmov o zombijih. Torej, vsi tisti, ki s(m)o trpeli ob gledanju zombie franšize The Walking Dead, s(m)o z The Last of Us prišli na svoj račun. Tipičnih zombijevskih napetih sekvenc je za vzorec in še ko so, lahko “uživamo” v drugačni, gobasti, a sicer nič manj grozeči vizualni reprezentaciji zombijevskih osebkov. Avtor videoigre Neil Druckmann je namreč za osnovo zgodbe vzel resnično znanstveno dejstvo - glive vrste cordyceps, ki z naselitvijo v mravljah te že spreminjajo v “zombije”. Je človek njihova naslednja “etapa”? V resničnosti (še) ne, v seriji pa še kako.


Najbolj brano