Najbolj izstopajoči filmi minulega leta: izjemni Scorsese in fenomen Barbenheimer

Lansko filmsko bero si bomo predvsem zapomnili po zelo dobro promoviranem poletnem fenomenu Barbenheimer, ki je združil dva popolnoma različna si filma - Barbie Grete Gerwig in Oppenheimer Christopherja Nolana. Jeseni pa je v kinematografe prispel tudi najnovejši film Martina Scorseseja Morilci cvetne lune, s katerim je 81-letni režiser ponovno dokazal, da nikakor še ni za staro šaro. Še več, ta je letošnji osrednji oskarjevski favorit.

Martin Scorsese se je ponovno obdal z dolgoletnimi sodelavci (Robertom De Nirom, Leonardom DiCapriem in lani preminulim skladateljem Robbiejem Robertsonom, kateremu je film tudi posvečen) ter zagrizel v vedno kislo ameriško jabolko o brezbrižnem zavojevanju staroselskih ljudstev na ameriškem divjem zahodu. Kljub dolgi minutaži (206 minut) je Scorseseju uspelo ustvariti zelo napeto tragedijo o sicer manj znanem načrtnem iztrebljanju staroselskih družin iz plemena Osage iz Oklahome v 20. letih minulega stoletja.

Film se sicer začne kot neverjetna pravljica, kot alternativna, olepšana zgodovina o tem, kako bi lahko bila videti ameriška kolonizacija na divjem zahodu ... Konča pa kot še ena od premnogih zgodb o belski nadvladi in njenem perverznem mrhovinarstvu. Posebno omembo si zasluži izjemni Robert De Niro v vlogi makiavelističnega manipulatorja in ideatorja iztrebljevalskega “poslovnega modela”.

Barbie z nekaj globine

Greta Gerwig, ena od osrednjih zastavonoš sodobnega ameriškega neodvisnega filma, je prvič in zelo pogumno zaplavala v blockbusterske vode ter Barbie vseeno uspela vdahniti nekaj globine. Gerwig je namreč ustvarila zelo igriv “girl power” film, ki je najpopularnejšo punčko na svetu uporabila tudi kot orodje za preizpraševanje pričakovanih spolnih vlog. Ne samo ženskih, ampak tudi moških, do katerih sicer ni bila najbolj prizanesljiva in je bila zaradi tega precej tarča kritik.

Vzpon in padec Oppija

Istočasno z Barbie je v kinematografe prispel tudi Oppenheimer Christopherja Nolana, v katerem spoznamo ozadje in epilog enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini 20. stoletja, rojstva atomske bombe z odličnim Cillianom Murphyjem v glavni vlogi “ameriškega prometeja”. A Nolan je osvetlil tudi kasnejši makartistični lov na “čarovnice”, beri komuniste. V kar tri ure trajajočem filmu Nolan sicer nikoli ne izgubi fokusa in ohranja konstantno napetost dogajanja. V malokaterem filmu tudi lahko spremljamo toliko vrhunskih igralcev na kupu, kot so Robert Downey Jr., Matt Damon, Gary Oldman, Rami Malek, Casey Affleck, Kenneth Branagh ...

Frankenstein za 21. stoletje

Tik pred koncem leta je v slovenske kinematografe prispela cinefilska poslastica grškega provokatorja Yorgosa Lanthimosa Nesrečna bitja, v katerem je po Najljubši ponovno združil moči z Emmo Stone. Ta se je tokrat prelevila v žensko različico Frankensteina, Lanthimos pa je ustvaril zelo svojstveno in satirično zgodbo o zavzemanju za žensko enakost in svobodo.

“Slovenski ruralni” Goli v sedlu

Med slovenskimi filmi je lani najbolj izstopal režijski prvenec Dominika Menceja Jezdeca. Po Oroslanu Matjaža Ivanišina, ki je v slovenskem filmu dal prostor porabskim Slovencem in njihovemu narečju, je Mencej z Jezdecema ustvaril “prleški film”. V filmu chopperjevsko predelana tomosova mopeda v slogu “slovenske ruralne” različice Goli v sedlu sta osrednjima junakoma Tomažu (Timon Šturbej) in Antonu (Petja Labović) konec devetdesetih let omogočila pot v svobodo oziroma beg iz odmaknjene vasi v Prlekiji, za katero se zdi, da se v njej ne bo nikoli nič premaknilo. Film Jezdeca je zelo “low key” in nepretenciozna zgodba o odraščanju, ki sloni izključno na dobri igri osrednjih igralcev in čudoviti fotografiji.

---