S šampanjcem na avtobus in vlak
Koprčanke in Koprčani bodo sprva previdno odpirali šampanjce v čast novemu kamionskemu terminalu Luke Koper. Vsekakor drži, da gre za korak k normalizaciji prometa, kot je nekdo dejal, a najprej se bo tovorni promet na bertoški vpadnici zaradi umika terminala s trgovskega območja nasproti Park Centra Koper po predvidevanjih še bolj zgostil. Zastoji bodo tam ostali. K pravi spremembi bo namreč prispevala šele serminska vpadnica z avtoceste, ki pa naj bi jo dokončali šele leta 2027.
Gotovo pa bo kmalu precej manj tovornega prometa v neposredni bližini mestnega središča. Veselimo se in upamo, da se bo tudi “laže dihalo”. A se na nekdanjem območju terminala zdaj obeta gradnja novega “trgovca”, tokrat “specializiranega za delavnico, hišo in vrt”. Še ena novica torej, ob kateri domačin bolj kot ne skomigne in se vpraša, zakaj potrebujemo še enega. Koper je, kot smo že večkrat zapisali, eno tistih mest z najvišjo gostoto trgovskih središč na prebivalca. Bauhaus pa je bil edini prijavljen na licitacijo. Za stavbno pravico za prihodnjih 40 let je koprski občini odštel 7,621.000 milijona evrov. A kdo ve, ali se bodo navade v teh štirih desetletjih spremenile, morda pa prihodnja generacija dobi novo Ambasado Gavioli, meko elektronske glasbe, ki je na prelomu tisočletja navkljub delovanju v na videz neprivlačni obrtni coni, postavila Izolo na svetovni klubski zemljevid. Vendar je niti to ni rešilo pred kratkovidnostjo okolja. Šalo na stran. Kdo pri načrtovanju prostora in umeščanja novih in novih trgovskih centrov sploh še razmišlja, česa si domačini res želijo, potrebujejo in kaj bi bilo v resnici za skupnost dobro?
Pomanjkljiv javni prevoz vsekakor ni le koprska posebnost. A javni prevoz iz koprskega primestja in zaledja je porazen. In obenem edina rešitev za kolone avtomobilov, ki se vsako jutro vijejo k cilju.
Odprtje novega kamionskega terminala oziroma vprašanje urejanja pretočnosti prometa na koprskih vpadnicah je vsekakor tudi pravšnji trenutek za opozarjanje na pomanjkljiv javni prevoz, kar ni le koprska posebnost. A javni prevoz iz koprskega primestja in zaledja je porazen. Obenem pa edina rešitev za kolone avtomobilov, ki se vsako jutro vijejo najbolj očitno prav skozi Bertoke, v avtomobilih pa v povprečju sedita po dva potnika. Poskusi, kakršen je bil brezplačni avtobus v mesecu kulture 2020, ki je vozil med Dvori in Koprom, so že pokazali, da si ljudje želijo več javnega prevoza. Z veseljem bi pustili avte doma - kot so se navadili imeti pri hiši po dva in več avtov, tako bi se jim bili najbrž tudi pripravljeni odreči v zameno za manj zastojev, čistejši zrak in seveda naravo. Mar res? Šele ko bomo to resnično dojeli in bo javni prevoz resnično na voljo, bo resnično čas za odpiranje šampanjcev. Dotlej bo vsak zastoj manj le naključje.