V svobodi smo vsi malo barbarski

Vprašanja o svobodi si v zadnjih nekaj letih zastavljamo pogosteje kot v letih poprej, kajne? Kdaj smo zares svobodni? Kako se manifestira ta svoboda? Možne odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja je v romanu Pod svobodnim soncem pred 111 leti ponudil Fran Saleški Finžgar, ob stoletnici izdaje je ob epskih stripovskih ilustracijah Damijana Stepančiča besedilo priredil Goran Vojnović, ta četrtek pa bo zgodba na odru SNG Nova Gorica doživela svojo prvo odrsko inscenacijo.

NOVA GORICA > Pod svobodnim soncem lahko prištejemo med največje slovenske umetnine. Sama zgodba je pritegnila celo filmske ustvarjalce iz Hollywooda, a ta ideja zaenkrat še ni bila realizirana. Dejstvo je, da Pod svobodnim soncem že s svojo vsebino kliče po gledališki uprizoritvi. Enkrat jo je celo doživelo, a ne v taki obliki.

Zadnja inscenacija Finžgarjeve mojstrovine, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo, je nastala v koprodukciji treh nacionalnih gledališč - SNG Nova Gorica, SNG Maribor in Cankarjevega doma, roko je pa ponudil še izdajatelj Vojnovićevega in Stepančičevega stripa Zavod Škrateljc.

Aleksander Popovski

režiser

“Ko danes govorimo o rušenju Bizanca – sam sem človek, ki intimno več verjamem v to, da bi nekaj zgradili, kot da bi rušili. In sedaj enostavno sam kontekst spremeni stvari: kdo je danes junak in kdo je Barbar?”

“Izjemno sem vesela, da je prišlo do te koprodukcije. Predstava tako lahko dalj časa živi,” je povedala Barbara Rogelj, pomočnica direktorice kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. “Gre pa tudi za to: Nova Gorica vemo, da nima toliko publike, kot bi si jo želeli in s tem, ko gremo v koprodukcijo, se nam ponuja možnost, da predstave lahko večkrat odigramo. Sedaj bomo imeli priložnost, da bomo igrali v Mariboru in tudi v Ljubljani, s tem pa širimo tudi svoj vpliv,” je povedala direktorica SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček.

Strip, prenešen na odrske deske

A tovrstne koprodukcije akterjem predstavljajo tudi določene izzive. “Prvo je vprašanje, kako strip prenesti na oder. Drugi pa je sam kontekst: knjiga je nastala pred ne vem koliko leti in kontekst tega in današnjega časa ni isti. Ko danes govorimo o rušenju Bizanca – sam sem človek, ki intimno več verjamem v to, da bi nekaj zgradili, kot da bi rušili. In sedaj enostavno sam kontekst spremeni stvari: kdo je danes junak in kdo je Barbar?” je povedal režiser Aleksandar Popovski, sicer umetniški vodja v mariborskem SNG. “Prvič delam v Novi Gorici. Iz svojega v SNG Maribor sem vzel najboljše igralce. Ko sem prišel v Novo Gorico, sem pa spoznal njihov fantastični del ekipe. Sodelovanje le-teh je pripeljalo do nečesa najlepšega, kar sem doživel v življenju,” dodaja.

Ravno strip, ki velja za temelj predstave, je ključ do sodobne adaptacije. Kot pravi avtor Stepančič, se je ob pripravljanju stripa spraševal, kdo je zares barbar? “Izkaže se, da smo vsi malo barbarski. Želel sem poudariti epskost in navezanost na bogove, h katerim se vsi obračajo. To je tista presežna množica, ki vizualno poganja dogajanje v stripu.”

Herojev se ne da igrati

Iz Stepančičeve priredbe izhajajo tudi dovršeni kostumi in videoprojekcije, ki bodo podkrepili doživetje ob predstavi.

Seveda ne smemo pozabiti niti na široko igralsko zasedbo. Tudi slednja se je soočila s številnimi izzivi in posodobitvami Finžgarjevih likov. “Herojev se ne da igrati, tako kot tudi ne velikih čustev. Vsi smo majhni ljudje v svojih majhnih čustvih. Vse, kar je zgodovinsko in malikovalsko postavljeno v oblake, ni realno,” meni Matija Rupel, ki v predstavi upodablja Iztoka.

Poleg Rupla v predstavi nastopajo še Eva Kraš, Blaž Dolenc, Matej Zemljič, Iztok Mlakar, Gorazd Žilavec, Viktor Hrvatin Meglič, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Arna Hadžialjević, Robert Korošec, Žiga Saksida in Boštjan Gombač.

Premiera bo v četrtek, ob 20. uri, na velikem odru novogoriškega SNG, v decembru bo sledilo šest ponovitev, predstava se nato seli še v Ljubljano in Maribor.

---