Katja Stojnić: “Na Šaleharja te nobena šola ne pripravi”

Ko vstopimo v eno od ljubljanskih kavarn, v skrajnem - levem, kakopak - kotu zagledamo košato “bjondasto” grivo in zaslišimo gromki “Koša mona?!”, se zavemo, da imamo najbrž opravka s Katjo Stojnić, prvim primorskim glasom Vala 202. Kleno “Hrpewko”, kot si sama pravi, lahko poslušamo tako v rednem radijskem programu, njena bit pa pride najbolj do izraza v podcastu Rožnata dolina, ki ga moderira. Prisluhnili smo ji tudi mi. Ni težko, verjemite. Katjo zlahka okličemo za enega najbolj “poslušljivih” ljudi, ki se dandanes sprehajajo po tem svetu.

Po navadi je ona tista, ki na “zatožni klopi” zaslišuje sogovornika. Tokrat se je znašla v drugi vlogi. Kdo sploh je Katja Stojnić? 27-letna diplomirana novinarka je svojo medijsko pot začela na Neodvisnem obalnem radiu (NOR), nadaljevala na Radiu Študent, leta 2017 pa se je našla na Valu 202. Ljubezen do radia je začutila že v času študija. “Edini predmet, ki me je na faksu zanimal, je bil radio. Samo tam sem dvigovala roko,” se nasmehne Katja. “Na ‘Valu’ so takrat iskali mlade sile in takratni profesor me je po nekem čudnem spletu okoliščin priporočil. Zdaj sem tu. Srečna, pač,” pove. Kot pravi, je z Valom 202 odraščala. Iz radijskega sprejemnika očeta Stojana je bilo za časa Katjinega odraščanja slišati prav valove Vala 202. Pri rosnih 24 letih je skozi Stojanov sprejemnik končno spregovorila tudi Katja. V katerem programu, se sprašujete? “Prišla sem na radio in ‘nabasala’ ravno na torkova Šaleharjeva jutra. Si moreš mislit’?” v smehu pripoveduje.

V svojem podcastu je Katja gostila tudi vplivnico za invalidne osebe. (foto: osebni arhiv)

“Nobena dobra improvizacija se ne zgodi brez odlične priprave.”

Brez odlične priprave ni dobre improvizacije

Slovitega Miho Šaleharja dojema kot enega svojih najljubših mentorjev, čeprav se, kot sama pove, nikdar ni oklical za mentorja. “Na Šaleharja te nobena šola ne more pripraviti. Toliko, kot mi je v radijskem svetu dal on, mi ni nihče,” poudari. “Jutranji program z njim je ena velika improvizacija. A obenem moram poudariti, da se nobena dobra improvizacija ne zgodi brez odlične priprave.”

Kot poudarja, je hvaležna, da lahko deluje v takem kolektivu. V Katjinem “albumu mentorjev” so zapisana imena Ivana Lotriča, Andreja Karolija, Maruše Kerec, Jasne Rodošek in še mnogih drugih. Ponosna je, da lahko znanje in delovne izkušnje pridobiva med ljudmi, ki so “za vedno zaznamovali naš medijski prostor”.

“Psihološke izkušnje, ki ti jih da gostinstvo, ti ne da noben drug poklic. Brez dela v kavarni ne bi nikoli znala ogovarjati neznancev.”

Katjo sicer lahko slišimo tudi na Radiu Trst A, kjer se oglaša v oddaji Brezčasni. “Vesela sem, ker lahko delam tudi z glasbo. Ko sem jaz v etru, boste slišali rock, blues in jazz. O drugem se ne bomo pogovarjali,” se zasmeje.

Medtem ko je Miha Šalehar v etru kuril svoj toplovod, se je Katja sprehajala med ljudmi in med popolnimi neznanci izvajala razne ankete. “Na začetku je bilo res j*beno,” pripoveduje. Ne-novinarji si težko predstavljajo občutek, ki te preplavi, ko pristopiš do človeka, ki ga vidiš prvič, in mu zastaviš politično obarvano vprašanje, meni Katja. A kot pravi, je kaj kmalu ugotovila, da ji je ta služba pisana na kožo. Sposobnost dela z ljudmi je “natrenirala” že v družinski kavarni Čakula, kjer je več let delala ob mami Danili in tri leta starejši sestri Špeli. Mimogrede, s Špelo sta si na las podobni. “Mnogi pravijo, da je njihov največji kritik mama ali nona. Mene vselej na realna tla postavi sestra. Neusmiljeno,” pove Katja.

Gostinstvo kot trening za novinarstvo

“Psihološke izkušnje, ki ti jih da gostinstvo, ti ne da noben drug poklic. Brez dela v kavarni ne bi nikoli znala ogovarjati neznancev,” meni. Pridobljene izkušnje iz Čakule je udejanjala tudi v Gledališki šoli Talia v Kopru. Pod mentorstvom Urške Bradaškja in Samante Kobal je sodelovala v številnih improvizacijskih predstavah. Najbolj ji je v spominu ostala Vsega je kriva Sonja, v kateri je odlično odigrala vlogo Jagode.

Igralstvo ji je bilo od nekdaj blizu. Nekaj časa si je celo želela študirati igro, a so bili profesorji na sprejemnih izpitih na Akademiji za radio, gledališče, film in televizijo do nje neizprosni. “Hvaležna sem profesorjem na AGRFT, da me niso sprejeli. Ne predstavljam si, da bi študirala nekaj, kar bi me hotelo vkaluputi. Moj poklic je najlepši in najtežji na svetu. Je dinamičen, neprestano se dogaja nekaj novega, predvsem pa mi dopušča svobodo. Taka pač sem,” se svojih “mokrih sanj” spominja Katja. A kljub temu, da je študij igre izvisel, Katja Stojnić danes obiskuje magistrski program govora pri profesorju Tomažu Gubenšku prav na AGRFT.

Nekdanja novinarka in urednica na Radiu Koper Neva Zajc velikokrat poudarja, da je najpomembnejša lastnost novinarja zvedavost. Pomanjkanja le-te nikakor ne gre očitati Katji Stojnić, ki si sama pravi kar “radovedni Taček”. Svojo radovednost najbolje udejanji v podcastu Rožnata dolina. “Ko mi je urednik Nejc Jemec ponudil vodenje podcasta, sem bila najprej skeptična. Ideja za Rožnato dolino ni zrasla na mojih plečih, prvo sezono je namreč odvodila kolegica Uršula Zaletel. Potem je šla na porodniško in 'Rožnata' je končala v mojih rokah,” pripoveduje. Urednik Jemec ji je pri vodenju podcasta dopustil vso svobodo. “Najbolj sem vesela, ker sem v podcastu lahko taka, kot sem v realnem svetu.”

Največji izziv je bila kraljica ulice

Rožnata dolina je podcast, ki je osredotočen na problematike mladih. Katja v svoje goste vabi ljudi, ki so ji zanimivi, kot pravi. Obiskala jo je mlada redovnica, mlada “kraljica ulice”, spletna vplivnica za invalide, transspolni moški, seksolog in še mnogo drugih.

Največji izziv doslej ji je predstavljal pogovor s 25-letno brezdomko. “Ko sem poslušala njene zgodbe, sem ostala brez besed. Preprosto nisem imela replik, nisem vedela, kako naj nadaljujem pogovor,” se spominja. “Počutila sem se, kot da bi z vsakim svojim odgovorom izpadla kot privilegirana 'bjondica' iz tople družine brez dejanskih problemov. No, konec koncev to tudi sem,” se nasmeji temperamentna “Hrpewka”.

Težek je bil tudi pogovor z Vito, spletno vplivnico za invalidne osebe. “Vita je govorila skozi cev in je bila zato zelo težko razumljiva. Zelo osebna vprašanja sem zastavljala njej, njene odgovore pa je reinterpretirala njena asistentka,” pripoveduje. Najljubši pa ji je bil pogovor z redovnico. “Bolj različni si ne bi mogli biti. A kljub temu mi je dala misliti. Ljubezni, ki jo ona premore do boga, je jaz ne bom nikoli do nobenega moškega,” pove in prasne v smeh.

Katjo Stojnić smo torej spoznali kot nasmejano, temperamentno in glasno novinarko. Divja Primorka je vsekakor velika pridobitev za slovenski radio in samo upamo lahko, da bo na obstoječi poti ostala čim dlje. Katjo pač moraš imeti rad.

---