Zadnji akord Glembajevih

Z gostovanjem HNK Zagreb se v nedeljo ob 20. uri na koprski oder znova vrača velikan hrvaške književnosti 20. stoletja Miroslav Krleža, tokrat z Ledo (1929), zadnjim besedilom iz dramske trilogije o vzponu in propadu zagrebške meščanske družine Glembaj. Dramo, ki jo je avtor sprva podnaslovil kot “ljubezensko igro”, pozneje pa jo zvrstno preimenoval v “komedijo o neki karnevalski noči v štirih dejanjih”, je režirala zagrebška režiserka Franka Perković.

Dramsko besedilo, krstno uprizorjeno leta 1930 v Zagrebu, ki so ga ob dramatikovi 130-letnici v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu po dobrih dveh desetletjih znova uprizorili konec prejšnje sezone, je, kot je zapisal Krešimir Nemec v gledališkem listu, “zadnji akord razredne in družinske dezintegracije nekdaj močne dinastije Glembajevih, hkrati pa tudi konec intimnih tragedij nekaterih njenih članov in začetek sivega malomeščanskega življenja, temelječega na kompromisu, koristoljubju, hipokriziji, praznini duha in smisla”.

Od kod Leda?

V igri antijunakov se namreč na predpustni večer leta 1925 do najintimnejših podrobnosti razkrijejo odnosi med zadnjim potomcem iz družine Glembaj, domišljavim likovnim kritikom Oliverjem Urbanom, njegovim prijateljem in slikarjem Avrelom in njegovo ženo Klaro, nekdanjo operno pevko Melito in njenim povzpetniškim možem, veleindustrijalcem Klanfarjem. Zakonski in ljubezenski pari se v noči, ko je dovoljeno nositi maske, ljubijo varajo, razhajajo, znova zbližajo in tako naprej v nedogled. Ko se v jutranjih urah strasti pomirijo, se Urban, ki je vso noč “krmaril” med dvema zakonskima paroma, odpravi k prvi vlačugi, edinemu dramskemu liku, ki je tak, kakršen je - brez maske.

In kdo je pravzaprav (mitološka) Leda, po kateri si Krleževo besedilo jemlje ime? Je mlado, milo dekle in model, ki v slikarju Avrelu znova prebudi navdih, a kot dramski lik v izvirno besedilo ne vstopa. V uprizoritev jo vpelje šele dramaturški poseg, ki z Ledinim uvodnim in sklepnim songom uokviri dramsko dogajanje. Glasba, ki jo podpisujeta Roko Crnić in Hrvoje Klemenčić, ima v tej uprizoritvi pomembno vlogo, saj vsakega od nastopajočih likov zaznamuje song, ki jih igralci odpojejo ob klavirski spremljavi.

Po mnenju režiserke Franke Perković v drami lahko najdemo aktualnost trenutka, saj govori “o zelo sodobni nevrozi, ljubezenskih štirikotnikih in trikotnikih”. Podobno razmišlja tudi dramaturg Dino Pešut, ki verjame, da je Leda “zelo smešno besedilo, ki meji na Almodóvarja”.

Igrajo: Jadranka Đokić (nagrada Mile Dimitrijević za igralski dosežek za vlogo Klare), Iva Jerković, Jerko Marčić, Igor Kovač, Dušan Bućan, Tesa Litvan, Gloria Dubelj, Iva Šimić Šakoranja in Ivan Colarić.

Zaradi odlične igralske zasedbe in režije, predvsem pa redkih srečanj s Krleževo dramsko zapuščino na slovenskih gledaliških odrih, sta gostovanje podprla Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške in Hrvaško kulturno društvo Istra Piran.

---