Tinko Polovinko s slavljenjem domišljije na obisku po tržaških šolah

V Slovenskem stalnem gledališču se začenja gledališka sezona za otroke. V soboto bo veliko dvorano napolnila množica gledalcev priljubljenega Družinskega abonmaja. Na sporedu bo namreč prva predstava novega cikla, klasični Obuti maček v priredbi Andreja Rozmana Roze in v režiji Vita Tauferja.

Uprizoritev Gledališča Koper in Slovenskega mladinskega gledališča odpira serijo sobotnih popoldnevov, ki jih bo 6. decembra nadgradil popoldan izven abonmaja, dvojno praznovanje svetega Miklavža in desetletnice predstave za otroke PedenjpedPrimoža Forteja. Napovedan prihod Miklavža bo ob tej priložnosti jamstvo za dodatna, prijetna presenečenja za vse otroke.

Ob popoldnevih za družine imajo otroci na voljo tudi šolske matineje. Gledališče je začelo 13. novembra pot po šolah in vrtcih s slovenskim učnim jezikom z vsakoletnim gostovanjem “žepne” predstave. Vrtce in prvo triado tržaških osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom bodo do konca januarja zabavale pustolovščine Tinka Polovinka, junaka iz domišljijskega sveta glasbenega pedagoga in skladatelja Janeza Bitenca.

Po zgodbi posebnega fanta, ki naredi vse samo napol, je nastala gledališko-lutkovna predstava z glasbo Dejana Markiča. Režijo je podpisala gledališka ustvarjalka Nika Bezeljak, ki je tudi avtorica priredbe, štiriročno s protagonistom predstave: igralec Jernej Čampelj se vrača v tej dvojni vlogi in pred mlajše občinstvo po več sodelovanjih v predstavah SSG za odrasle (Ukročena trmoglavka, Hamlet, Goldbergove variacije, Nekaj v zraku).

Pravljica iz kategorije “dobre zgodbe”

Režiserka in igralec sta nam podrobneje predstavila svoj gledališki projekt za najmlajše.

Je izbira Tinka Polovinka povezana s spomini iz otroštva, posebno anekdoto ali gre preprosto za “dobro zgodbo”?

Nika Bezeljak: “Tinko Polovinko je bila pravljica, ki sem jo najpogosteje poslušala s kasete, kot je bilo to v devetdesetih običajno. Pomagala mi je sprejeti svoje otroške nezgodice, napake in nestrinjanja s starši. Mislim, da vsekakor sodi v kategorijo 'dobre zgodbe'. Ponuja tudi veliko humorja tako za otroško kot odraslo občinstvo in vabi na zabavno skupno branje, poslušanje oziroma ogled predstave.”

Jernej Čampelj: “ Pri sami izbiri nisem sodeloval, a sem se zelo veselil povabila, ker je bil Tinko Polovinko ena mojih najljubših pravljic. Tudi sam sem jo poslušal na kaseti. Na drugi strani pa je bila Slonček Jakonček.”

Je priredba vključila tudi kaj “zunanjih” dodatkov?

Nika Bezeljak: “Predstava sledi predlogi, je pa vsaka uprizoritev svet zase. Ker gre za besedilo Janeza Bitenca, je dobila glasba vsekakor pomembno vlogo v uprizoritvi.”

Jernej Čampelj: “Predstava vsebuje veliko avtorskih prispevkov, ker je zelo interaktivna in zahteva od mene veliko koncentracije in poslušanja gledalcev, da lahko, kot Tinko, odgovarjam na njihova vprašanja, namige ... Še vedno me včasih presenetijo. Že v samem procesu vaj pa sem napisal tudi besedilo za Mama Song, ki ga v originalu ni.”

Kako ste si zamislili postavitev?

Nika Bezeljak: “Vse vloge iz pravljice v predstavi zaseda en igralec. Zato smo se poslužili tudi lutk. Vizualna komponenta vrvi za perilo nam pomaga vzpostaviti osnovni prostor dvorišča/igrišča, obešeni elementi pa zlahka pričarajo različna prizorišča.”

Katero sporočilo naj bi Tinko Polovinko posredoval malim gledalcem?

Nika Bezeljak: “Predstava slavi otroško domišljijo in sprejemanje sebe ter svojih posebnosti. Seveda pa spremljamo Tinkovo odraščanje, ki tudi gledalcem sporoča, da je okrog njih objektivno in resnično življenje, da lahko svoje želje in strahove izrazijo tudi starejšim s pogovorom in da so jim ti pripravljeni prisluhniti.”

Jernej Čampelj: “Kot je povedala Nika, gre za predstavo o otroški domišljiji, ki jo je potrebno negovati in ohranjati. Tinko Polovinko je preprost fantič, ki svet vidi le napol tako, kot ga vidijo odrasli.”

---