Longarone: skoraj 2000 ljudi je umrlo zaradi pohlepa po dobičku

Danes mineva natanko 60 let od ene najhujših naravnih nesreč 20. stoletja v Evropi. 9. oktobra 1963 se je ob 22.39 utrgal ogromen del gore Toc in zgrmel v akumulacijsko jezero Vajont na meji med Venetom in Furlanijo-Julijsko krajino.

LONGARONE > Voda je pljusknila čez jez, ta je bil takrat najvišji na svetu, in izbrisala kraj Longarone in sosednje vasi v dolini reke Piave ter hudo poškodovala naselji Erto in Casso v Furlaniji-Julijski krajini. Umrlo je približno dva tisoč ljudi.

Jez so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja na pobudo družbe Sade. Neodvisni geologi in izvedenci so sicer od začetka opozarjali, da se jez in hidroelektratna nahajata na nevarnem območju, a Sade in pristojne oblasti so njihova svarila kratkomalo ignorirali. Tiste novinarje, ki so jih povzeli oziroma poročali o potencialni katastrofi, če bi se gora Toc zrušila v akumulacijsko jezero, najbolj prodorna je bila novinarka dnevnika Unità Tina Merlin, pa so tožili. Pri koncernu Sade so trdili, da so opravili lastne geološke študije, ki naj bi dokazale, da je gora stabilna, kar je bila laž.

V bistvu to ni bila naravna nesreča, temveč nesreča, ki sta jo povzročili človeška malomarnost in pohlep po dobičku na škodo ljudi. To so ugotovili tudi sodniki, odgovorni pa so se tako ali drugače izmuznili zaporu. Danes se je žrtvam Vajonta poklonil italijanski predsednik Sergio Mattarella. V Longarone je prišel tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

SANDOR TENCE, Primorski dnevnik

---