Festival Izis: od jeze do užitka

Libertas in bližnji Bastion sta od minulega petka dalje prizorišči 11. izdaje festivala Izis, ki vztrajno in brezkompromisno gradi na prikazovanju vsebin, rojenih na presečišču umetnosti, tehnologije in znanosti. Tako je tudi letos. Znanstveno ozadje je kvantna mehanika, naslov Osnovni delci pa nosi ime po prelomnem romanu Michela Houellebecqa, v katerem zelo nazorno secira osamelost sodobnega človeka, brez osnovnega delca družbe - odnosa.

KOPER > Prav odnos je “najpomembnejši osnovni delec družbe, edino, kar šteje,” je v uvodnem nagovoru pred otvoritvijo povedal eden od idejnih vodij in osrednjih podpornih stebrov festivala Borut Jerman ter zelo iskreno in mestoma čustveno preletel enajstletno zgodovino festivala, vse od njegovih začetkov do danes.

Od gverilskega do prepoznavnega festivala

“Izis se je pravzaprav začel iz jeze, ker nobena institucija ni želela pokazati tega, kar smo takrat počeli. Nobena galerija, muzej se ni želela ukvarjati s tem, kar smo mi smatrali, da je sodobna umetnost,” je pojasnil Borut Jerman.

A stvari so vzeli v svoje roke in naredili gverilski festival v izolskem kulturnem domu, kjer niso vedeli točno, v kaj se spuščajo. Na pol z dovoljenji, na pol brez ... “Nato smo postajali vse pomembnejši, festival je rasel, organizacija je rasla z nami. Nenazadnje je del programa, ki ga letos kurira še Mauricio Valdes San Emeterio, tudi sofinanciran iz programa evropske komisije Starts - Science, Technology Arts,” je dodal.

Na neki točki pa so postali pretenciozni. “Želeli smo razlagati publiki, kako naj vidi, čuti in razume umetnost,” razlaga. S prepoznavnostjo festivala pa je polagoma izginil užitek njegovega snovanja. “Več, kot smo želeli povedati, več kot smo se frustrirali s tem, da vam moramo nekaj povedati, manj smo uživali,” je iskren Jerman.

Ko so določili letošnjo temo - osnovni delci - so se s Karlom Hmeljakom, Markom Vivodo in Mauriciem Valdesom San Emeteriom veliko pogovarjali o tem, kaj je pravzaprav osnovni delec in ugotovili, da je to odnos. Pomemben je odnos do vsebin, še bolj pa odnos, ki ga imamo eden do drugega, dodaja Jerman.

11. Izis kot vrnitev k začetkom

To jih je napeljalo k razmišljanju, kakšne odnose so v teh letih ustvarili in tudi kakšen odnos imajo do stavbe, Libertasa, ki jih s podporo koprske občine gosti že tretjo leto zapored in kjer so vsako leto predrli eno steno.

V enajstletni zgodovini festivala je, kot razlaga Jerman, sicer nastalo kar nekaj neznosnih in frustrirajočih situacij, da so si po marsikateri izdaji rekli, da je to nedvomno zadnji Izis. Zato je 11. Izis moral biti vrnitev k prvemu festivalu, k temu, da so se imeli dobro. Kar jim je, zatrjuje Jerman, letos tudi uspelo.

To je sicer zadnji festival, ki ga kurira njegov dolgoletni motor Marko Vivoda, a ne zadnji, pri katerem bo sodeloval. Platformo bi radi v prihodnje, obljubi Jerman, pustili mladim in s tem odpirali nove možnosti razvoja.

---