Volan in ugodnosti odlepijo vsako masko
Večina je bila v vlogi šoferja ali sopotnika že kdaj žrtev dejanj objestnega in nasilnega voznika. Strokovnjaki takšno obnašanje imenujejo cestni bes, ki je skregan s predpisi in varnostjo ter razgalja voznikovo osebnost. Pa bi bilo takih dogodkov manj, če bi imeli dobro organiziran in razvejan javni prevoz, ki bi vsa zaledja povezoval z mesti in bi bil prilagojen potrebam ter času. Da bi bile zagate manjše, organizirajo v občinah za starejše in bolne posebne brezplačne prevoze. Žal tudi tam nastajajo zlorabe, saj je usluga brezplačna in jo izkoriščajo tudi taki, ki še vozijo in imajo avto.
Da postaja udeležba v prometu vse bolj igra z dobro srečo, opozarjajo vsi, ki so se prisiljeni vsak dan voziti s svojimi avti. Zlasti če so doma v zalednih vaseh in morajo vsak dan v službo, na predavanja, usposabljanja ...
Ker ni dobrega javnega prometa, so se ljudje prisiljeni z osebnimi avti voziti v službo in šolo. Pri tem so vse bolj izpostavljeni nevarnostim, saj narašča cestni bes. Nestrpneži izgubljajo živce, hupajo, bliskajo, se avtu pred seboj lepijo na zadek in ga skušajo za vsako ceno prehiteti.
Ve se, da bi bilo manj dnevnih voznikov, če bi imeli dokaj dobro urejen javni promet z urniki, prilagojenimi potrebam ljudi, z dostopnimi cenami vozovnic in preprostim načinom njihovega nakupa. Takšni sistemi dobro delujejo v nekaterih razvitih državah. Je pa zanje nujna iskrena želja in volja za to odgovornih, brez vnaprejšnjega izgovora, da so zaledne proge nerentabilne. Znano je, da je za to, da se tak sistem “prime”, potreben čas, saj gre tudi za spremembo navad, kar se ne zgodi čez noč. Potrebni so še osebni zgledi in privlačni načini prepričevanja ter ponudbe. Kar obvladajo za to usposobljeni strokovnjaki, ki ne pripadajo krogu znanstva z odločevalci, saj ne izumljajo le tistega, kar od njih odločevalci pričakujejo in hočejo slišati.
Ker sistem javnega prevoza skoraj nikjer ni povsem dosegljiv vsem , ki ga nujno potrebujejo, so na večini območij v državi vzpostavili še druge oblike prevoza. Ena teh je Prostofer, namenjen predvsem ostarelim bolnim brez avta, ki potrebujejo dostop do zdravstvenih storitev. Žal je tudi ta način v nekaterih občinah občasno žrtev zlorab. Slišati je, da občasno tudi v koprski. Nad zlorabljanjem posameznikov se zgražajo domala vsi, ki to opazijo. Zelo ogorčeni so tisti, ki bi to možnost formalno lahko sami uporabili, ker morajo kot kronično bolni pogosto k zdravniku, a sami vozijo in imajo avto ter se zavedajo, da je ta oblika prevoza nujno potrebna res ostarelim brez avta in izpita. Menda se občasno dogaja, da ima kdo še vozniško dovoljenje in avto in bi se moral sam odpeljati, kamor želi, a ker je Prostofer brezplačen, mirno pokliče tega voznika. Pa ne zaradi obiska zdravnika, ampak v zaradi obiska frizerja, pedikerja, kozmetičarke ali katere od koprskih kavarn. Taki posamezniki ne dojemajo, da na ta način brezsramno izpodrivajo tiste, ki to obliko prevoza res nujno potrebujejo. Ni jim jasno, da tako zlorabljajo tudi prosti čas in prijaznost voznika - prostovoljca, ki pomaga nemočnim. S takim početjem pa zlorabljajo tudi občinske finance - bencin in vozilo. Takšni posamezniki za svojo korist nedostojno izkoriščajo vse, kar je brezplačno. Takšnih uslug tudi ne cenijo in ne spoštujejo, saj jih imajo za samoumevne. Kaj sta poštenost in humanost, niso sposobni razmišljati.
Tudi organiziran brezplačni prevoz z vozniki v malih električnih vozilih je, žal, na neki način že razslojil koprske občane na privilegirane meščane in preostale. Ta vozila, ki omogočajo brezplačne vožnje, so na voljo le na območju starega Kopra. Res jih lahko uporabi vsak mimoidoči, tudi turisti; kar je prijazna možnost za ogled mesta. Žal pa niso na voljo meščanom, ki bi si radi prihranili pot iz Kopra do Semedele, Prisoj, Olma, Markovca, kaj šele do Pobegov, Boršta ... Ob tem so, kot je znano, do vasi zelo redke še javne avtobusne povezave. Pa so prav vsi krajani in vaščani občani iste občine in vsi tudi davkoplačevalci. Tudi v zaledju so geografske, zgodovinske, krajinske, naravne in še kakšne znamenitosti, zagotovo zanimive tudi za turiste.
Starejši Istrani se ob slabem javnem prevozu in monopolu prevoznika, ki nima zdrave konkurence, resno sprašujejo, kako je lahko pred 60, 50 in še 30 leti v Istri dobro deloval javni prevoz med zaledjem in mesti, sočasno s posebej organiziranimi prevozi delavcev Tomosa, Cimosa, Luke, Delamarisa, Ladjedelnice Izola, portoroških hotelov … do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj ali sočasno s šolskimi prevozi.
Se pa domala vsi sprašujemo, kako je mogoče, da imajo dandanes zgledno urejene javne prevoze v nekaterih razvitih državah, kjer večina prebivalstva za dnevne opravke ne uporablja osebnega avta, živijo pa tudi v zaledju. Vozijo se tudi z vlaki, a gre za sodoben železniški promet. Ta pa je v Sloveniji obtičal v dobi srednjega veka in nič ne kaže, da se bo celovito prilagodil sedanjosti.
Celoten, sodobno organiziran javni prevoz bi moral biti osrednja prioriteta tudi pri nas, saj je trajnostni zeleni razvoj vse nujnejši, enako kot skrb za zmanjševanje onesnaževanja okolja! Namesto tega pa so se pri nas ljudje prisiljeni z osebnimi avti vsak dan voziti v službo in šolo ter domov. Ob tem so vedno bolj izpostavljeni nevarnostim, saj na cestah narašča cestni bes. Psihologi svetujejo, naj se, ko koga preplavi jeza, primerno ustavi in umiri ter šele nato nadaljuje vožnjo. Kar ne stori skoraj nihče. Pojavlja se vse več nestrpnežev, ki izgubljajo živce vsakič, ko nekdo pred njimi ne vozi po njihovih pričakovanjih. Zato jim živčno hupajo, bliskajo z lučmi, se avtu pred seboj prilepijo na zadek, mahajo z rokami in ga skušajo za vsako ceno prehiteti.
Zaman so opozorila policistov in inštruktorjev varne vožnje, da je vse to nevarno in nedovoljeno. Psihologi pravijo, da vsak voznik vozi tako, kot živi in da je ravnanje za volanom slika njegove osebnosti. Hupanje, bliskanje, izsiljevanje prednosti, “lepljenje” na zadek vozila pred seboj ne potrebujejo psiholoških razlag. Bi pa moralo biti na cestah več policistov, ki bi morali take voznike takoj izločiti iz prometa, jih kaznovati in poslati na vnovično opravljanje vozniškega izpita.