Morski ilegalci na delu tudi v slovenskem morju

Modra rakovica, kubomeduza, plamenka in skakavka ... to niso zgolj vrste, ki jih srečujemo v širnih oceanih in v tropskih morjih, z njimi imamo vse pogosteje opravka tudi v domači luži. Nekaj manj kot 60 tujerodnih vrst se potepa po našem delu Jadranskega morja. V nasprotju s poročanjem nekaterih slovenskih medijev pa za zdaj še niso tako huda nadloga, poudarjajo strokovnjaki. Za slovensko morje je denimo dosti bolj škodljiv prekomerni izlov.

ISTRA > Nedvomno se je v soju medijskih žarometov v minulih tednih kopala požrešna modra rakovica (Callinectes sapidus), ki si je prilastila beneško laguno in školjkarjem povzročila pravo finančno katastrofo. “Z rakovico imajo precej več težav v Italiji, saj tam prevladuje drugačna vrsta marikulture. Italijani na morskem dnu gojijo školjke, kot so dondole, medtem ko jih mi v vodnem stolpcu. Rakovice se s temi školjkami prehranjujejo, zato imajo lagunarne marikulture z njimi večje težave,” pojasnjuje dr. Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran. Tujerodno rakovico, doma z zahodnega Atlantika, so v slovenskem morju sicer prvič opazili leta 2019. Najraje se zadržuje v plitkih, brakičnih vodah in ob izlivih rek, tam kjer se mešata slana in sladka voda. Ulovili so jo med drugim ob izlivu reke Dragonje oziroma vzdolž nasipov sečoveljskih solin, v Jernejevem kanalu, v Strunjanu in v Pacugu. “Rada ima nekoliko toplejšo temperaturo vode in nizke peščene obale. Ponoči zleze tudi ven iz vode in po kopnem potuje iz ene lagune v drugo,” še pove Mavrič.

Ko ne gre drugače, jih pohrustamo!

“Modre rakovice pri nas še ni v takšnih količinah, da bi nas moralo skrbeti. Seveda pa moramo populacijo te vrste natančno spremljati,” je prepričan morski biolog in oceanolog Aleš Bolje, dosedanji vodja svetovalne pisarne za ribištvo. “Nekatere invazivne tujerodne vrste, kot sta delfinka in skakavka (strelka), so v Sloveniji postale komercialne, tržne vrsta. Je pa res, da je denimo skakavka tudi zelo napadalna vrsta. Prehranjuje se z drugimi vrstami rib, s tem pa občasno povzroča tudi škodo ribičem. Velikokrat poškoduje ribe, ki so se ulovile v ribiške mreže,” pravi Bolje, ki pa izpostavi, da se zoper tovrstnih tujerodnih vrst najbolje borimo tako - da jih pojemo. “Skoraj vsaka tujerodna vrsta, ki se pojavi v severnem Jadranu, je užitna in s tem tudi komercialno zanimiva. Zanjo je treba samo najti tržno nišo, ustrezen način priprave in z njo seznaniti potrošnike. Tudi modro rakovica je odličen vir beljakovin,” sklene Bolje, kot primer dobre prakse pa izpostavi Turčijo. “V tej državi imajo veliko tujerodnih vrst, ki v ta del Sredozemlja vdirajo prek Sueškega prekopa, zasedajo ekološke niše in izrivajo druge vrste. Turki pa zadevo pa nekako rešujejo tako, da so te vrste komercializirali, priznani kuhari pa so postregli z zanimivimi in okusnimi recepti za pripravo teh vsiljivcev iz tropskih morij,” še doda.

Borut Mavrič

vodja Morske biološke postaje Piran

“Tujerodne vrste so zelo nepredvidljive. V okolju znajo hitro znajo izkoristiti priložnosti, se hitro razmnožujejo, s svojo številčnostjo in požrešnostjo pa lahko v kratkem času povzročijo velik problem.”

Sicer pa tudi v sosednji Italiji ne primanjkuje receptov za pripravo že omenjene modre rakovice. Nedavno je predsednik italijanske dežele Veneto Luca Zaia denimo zagnal kampanjo, s katero bi čim več modrih rakovic z lagune spravili na italijanske krožnike.

Tujerodne vrste je treba imeti na očeh

Po besedah Boruta Mavriča so v slovenskem morju doslej zabeležili nekaj manj kot 60 tujerodnih morskih organizmov, večinoma gre za nevretenčarje. “Za zdaj še ne moremo trditi, da so povzročili večjo ekonomsko škodo ali pa škodo ekosistemu. Vendar pa z natančnostjo nikoli ne moremo vedeti, kako se bodo ti organizmi odzvali na novo okolje, zato je te vrste treba nenehno spremljati,” posvari Mavrič. “Tujerodne vrste so zelo nepredvidljive. V okolju znajo hitro znajo izkoristiti priložnosti, se hitro razmnožujejo, s svojo številčnostjo in požrešnostjo pa lahko v kratkem času povzročijo velik problem,” pojasnjuje. “Sicer pa imata naše morje in ribištvo precej večje težave s prekomernim izlovom, uničevanjem podvodnega habitata ter onesnaževanjem,” še pristavi.

Uspešne in nenasitne plenilke

Zaradi procesa tropikalizacije oziroma segrevanja morja so Jadransko morje priplavale tudi nekatere strupene vrste. V Tržaškem zalivu so nedavno zopet opazili kubomeduze, ki znajo kopalca ožgati, njihov pik pa je primerljiv s pikom mesečink, ki so bile konec osemdesetih let pogoste tudi na severu Jadrana.

Na jugu Jadrana, in sicer na Hrvaškem, pa opažajo vse več plamenk, ki sodijo v isto družino kot škarpene (scorpaenidae), vendar pa imajo še močnejši strup. “To je riba, pri kateri je skoraj vsaka bodica vezana na strupno žlezo. Vendar te ribe niso napadalne, precej bolj kot ljudem so nevarne drugim živali, saj so usp ešne in nenasitne plenilke,” še izpostavi Mavrič in doda, da plamenke plenijo mladice drugih rib in s tem lahko naredijo veliko škodo ekosistemu.

---