Prva sezona normalizacije covida

Napovedi so se uresničile in covid prehaja v običajno sezonsko obolenje. Poživitveni odmerki proti novim različicam - najprej je Evropska agencija za zdravila odobrila cepivo Pfizerja - bodo kmalu na voljo tudi v Sloveniji.

SLOVENIJA > Po vsej severni polobli uradi in službe, ki skrbijo za javno zdravje, hitijo z zaganjanjem jesenskih kampanj cepljenja proti koronavirusu, da bi zaščitili prebivalstvo pred novo serijo različic SARS-CoV-2. V Angliji so uradniki premaknili datum začetka cepljenja s posodobljenim poživitvenim odmerkom za približno mesec dni prej, kot je bilo načrtovano. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni je vsem ljudem, starejšim od šestih mesecev, priporočil nove poživitvene odmerke.

V Evropi tečejo stvari nekoliko bolj “umirjeno”, Nemčija jesenske cepilne kampanje ne načrtuje, priporoča pa poživitveno cepljenje ranljivim skupinam, v Franciji poživitveni odmerek priporočajo ranljivim skupinam, starostnikom nad 65 let in ljudem, ki imajo stike z ranljivimi skupinami. V Sloveniji posebnih navodil ali smernic še ni, tudi za zdravnike ne. To je prva sezona, ko bo covid-19 le še “navadno” prehladno obolenje. Pa je res? Podatki o dolgotrajnih posledicah, ki jih lahko pusti bolezen, vzbujajo skrb tudi pri nas.

Evropska agencija je avgusta odobrila cepljenje z monovalentnim cepivom XBB1-5, najprej je dobilo dovoljenje Pfizerjevo, kmalu pa naj bi ga dobila še Moderna in Novavax, njuni cepivi bosta na trgu dostopni z enako sestavo.

Na pragu sezone

Uradne številke okužb in hospitalizacij v Sloveniji ne nakazujejo potreb po alarmu. A deloma tudi zato, ker številk in statistik, kot smo jih bili vajeni iz prejšnjih sezon, ni. Samotestiranje s hitrimi testi je prostovoljno, razen če zdravnik presodi, da to sodi k diagnostiki, terapija in javljanje okužb - torej praktično vse - je prepuščeno presoji osebnih zdravnikov. Ti covid obravnavajo kot druge respiratorne bolezni.

V UKC Maribor se pripravljajo na porast števila bolnikov s covidom: “Na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v povprečju zaradi covid pljučnice zdravimo dva do štiri paciente dnevno. Pacienti so zdravljeni na akutnem oddelku, kjer prejemajo kisik in druga zdravila za covid pljučnico, zdravljenja v enoti za infektološko intenzivno terapijo pa večinoma ne potrebujejo. Trenutno ne opažamo večjega porasta števila okuženih, ga pa pričakujemo v prihodnjih tednih oziroma mesecih, ko bo veliko ljudi zbolelo za virusnimi okužbami dihal - covid, gripa, RSV.”

Zoran Simonovič

epidemiolog

“Ugotovili so, da cepivo ne povzroča nikakršnih tveganj za zdravstvene zaplete po cepljenju.”

Ob večjem porastu respiratornih okužb bodo predlagali obvezno nošenje mask za zdravstveno osebje ter svetovali uporabo mask bolnikom in obiskovalcem. Prav tako bodo svetovali cepljenje proti covidu-19, gripi in pnevmokoku vsem ogroženim skupinam: starejši od 60 let, kronični bolniki ...

Spremljanje s testiranjem in na čistilnih napravah

Spremljanje ostaja in primeri, vneseni v centralni register nalezljivih bolezni, so tisti, pri katerih je okužba potrjena. To so običajni protokoli spremljanja nalezljivih bolezni, pojasni Zoran Simonovič, predstojnik mariborske enote NIJZ, in doda: “Res pa je, da so sedaj okužbe potrjene predvsem pri hospitaliziranih pacientih - tudi če niso v bolnišnici zaradi covida, diagnostika se izvede pri hospitaliziranem bolniku, ki ima znake prehladnega obolenja. Te številke se spremljajo vsakodnevno in kažejo rahel porast. Imamo pa tudi druge sisteme, in sicer za spremljanje hudih okužb dihal, kjer se pri vsaki osebi, ki potrebuje intenzivno zdravljenje zaradi okužbe dihal, išče povzročitelja. Ampak primeri težkega poteka covida so le posamični. Vzpostavljen je še sistem spremljanja SARS-CoV-2 v odpadnih vodah. Ta teče na čistilnih napravah po Sloveniji in tukaj se lahko ugotavlja povečan delež virusa na posamezni čistilni napravi in na podlagi tega se lahko ocenjuje dinamika pojavljanja okužb v Sloveniji po posameznih regijah. Če je dovolj materiala, se s tem sistemom lahko ugotavlja tudi pojavljanje posamičnih sekvenc. Tudi na podlagi teh podatkov se v Sloveniji kaže blag porast okužb.”

Stranski učinki cepljenja

Čeprav je pri covidu še vedno mnogo neznank, so podrobnosti v zvezi s cepljenjem že dobro raziskane, od prvih cepljenj je prav tako minilo dovolj časa za resne analize. Eno najbolj temeljitih in obširnih raziskav so opravile vse nordijske države skupaj - zajela je več kot dva milijona ljudi, ki so dobili poživitveni odmerek dvovalentnega cepiva. Cepljeni so bili s cepivi BA.4 in BA.5, torej z osnovnimi, ki so bila za poživitvene odmerke uporabljena tudi pri nas. “Spremljali so vse - osebe, ki so imele le osnovno cepljenje, in tiste, ki so se kasneje cepili še s četrtim odmerkom. Ker gre za raziskavo na dveh milijonih prebivalcev, ima študija močno statistično moč, opazovali pa so 27 različnih možnih zdravstvenih dogodkov - od anafilaktičnih reakcij, miokardnih infarktov, določenih drugih dogodkov srčno-žilnega sistema, tromboz, embolij, nevroloških simptomov, kot so paralize, vnetja živčevja, odpoved srca, aritmije, vnetja pankreasa ... Ugotovili so, da cepivo pri nobeni skupini ni povečalo tveganja za pojav bolezni. Ugotovili so, da cepivo ne povzroča nikakršnih tveganj za zdravstvene zaplete po cepljenju. Raziskava je bila objavljena v British medicine journalu, ki je ena najuglednejših znanstvenih revij na svetu,” pove epidemiolog Zoran Simonovič. Pri tem ni odveč omeniti, da po drugi stani okužba s koronavirusom pomeni tveganje za dolgi covid in posledice.

Pirole v Sloveniji še ni

Pri nas še vedno krožijo osnovne omikron različice, se pa v čistilnih napravah potrjuje tudi različica EG.5 (eris). Različica BA.2.86 (pirola), o kateri poročajo iz Amerike in nekaterih evropskih držav, pa še ni bila potrjena niti v odpadnih vodah. “Ta različica v Sloveniji še ni bila zaznana,” pravi epidemiolog Zoran Simonovič in doda, da za zdaj ni znakov, da bi bila v Sloveniji potrebna posebna obravnava covida, torej drugačna kot pri drugih povzročiteljih respiratornih okužb.

Jeseni in v zimsko-pomladnem času pričakujejo epidemiologi kroženje virusa gripe, RSV in covida. Ne glede na povzročitelja velja, da se okužena oseba čim bolj osami, da prepreči širjenje na druge, poskrbi za higieno kašlja in rok, ostane doma, vsaj dokler so prisotni znaki akutne okužbe dihal. Ko ti znaki prenehajo, se običajno zmanjša kužnost oziroma preneha. Posebnih ukrepov torej ni pričakovati, in čeprav je povečano število okužb, za zdaj ni indicev, da bi se to odražalo v več hospitalizacijah.

Kaj vemo o piroli

Do 21. avgusta je bila različica povezana s šestimi primeri v štirih državah: tremi na Danskem ter po enim v Izraelu, Združenem kraljestvu in ZDA. Svetovna zdravstvena organizacija s sedežem v Ženevi je BA.2.86 označila za “različico pod nadzorom”. Skoraj zagotovo se bodo začeli pojavljati še drugi primeri, menijo strokovnjaki, ki različici posvečajo več pozornosti zaradi več neobičajnih pojavov.

Kmalu poživitveno cepljenje proti novim različicam

Monovalentna cepiva, usmerjena prav na omikron različico XBB, torej iz nje izhajajoči različici eris in pirola, pravkar prihajajo k nam, minuli teden je bila sprejeta strategija cepljenja tudi v Sloveniji. Študije kažejo, da ta cepiva delujejo nevtralizacijsko proti različicam, ki so trenutno aktualne. “V kratkem bo to cepljenje na voljo in določenim kategorijam ljudi bo cepljenje s poživitvenim odmerkom še posebej priporočeno,” napoveduje Simonovič. In še: “To so stanovalci domov starejših, posebno ranljivi kronični bolniki, verjetno tudi starejši bolniki, morda zdravstveni delavci, a predvsem zato, da ne pride do večjih obremenitev zdravstvenega sistema.”

Evropska agencija je avgusta odobrila cepljenje z monovalentnim cepivom XBB1-5, najprej je dobilo dovoljenje Pfizerjevo, kmalu pa naj bi ga dobila še Moderna in Novavax, njuni cepivi bosta na trgu dostopni z enako sestavo.

Virus bo z nami

Presoja o tem, kako ravnati v primeru okužbe s koronavirusom, je zdaj v rokah osebnih zdravnikov. Družinska zdravnica Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v mariborskem zdravstvenem domu, povečanje števila okužb pripisuje odprtju šol in vrtcev, zaključevanju dopustov, povečanemu številu stikov. V ambulantah beležijo več primerov, a realnih podatkov ni, saj testiranje ni več obvezno. “Testiranje se opravi po presoji zdravnika, ki obravnava pacienta, izbranega zdravnika, zdravnika na urgenci ...”

A ta virus bo živel z nami naprej, pravi Arzenškova. “Tudi če ne gre za covid, je smiselno ob respiratorni okužbi prve dni ostati doma, ni pa več obvezne izolacije, ko je moral človek ostati sedem dni doma. Se pa to vsekakor priporoča, da se ne širi okužba v delovnih okoljih. Vročina, glavobol, oslabelost, utrujenost so trenutno običajni spremljevalci okužbe. Če se pojavi težko dihanje, je prav, da se takoj reagira.”

Za zdaj družinski zdravniki nimajo novih navodil, kako ravnati v primerih okužb s koronavirusom. A morda bi bilo smiselno, da bi jih dobili, pravi zdravnica: “Zadnje navodilo je bilo, da te okužbe obravnavamo kot vse druge respiratorne okužbe, čeprav bi bilo morda smiselno enotno navodilo, saj je to prva sezona, ko covid obravnavamo kot vse ostale okužbe. Sedaj zdravniki obravnavajo te primere po svojih najboljših močeh, verjetno pa bi bilo smiselno, da jih obravnavamo bolj enotno.”

---