Kako obvladovati demenco

Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 na nacionalni ravni usklajuje dejavnosti vseh deležnikov v slovenski družbi, ki se stara. Cilj strategije so med drugim preventivni ukrepi, zmanjšanje stigme in ustanovitev nacionalnega centra za demenco.

LJUBLJANA > Zdravstvo, zdravniki in njihove intervencije so zelo pomembne, vendar so dokaj omejene, saj se oseba z boleznijo demence z največ težavami sooča v svojem vsakdanjem življenju, je pred svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni, ki ga bomo obeležili jutri, poudarila Nadja Čobal z ministrstva za zdravje. Pri tem je po njenih opažanjih zelo očitno, da v Sloveniji še ni dovolj urejena niti pomoč za svojce obolelih.

Več starejših, več demence

V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno, poudarja Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji je leta 2021 z demenco živela petina prebivalcev, starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov pa je bilo starejših od 80 let. Leta 2030 se bo po napovedih stroke z demenco soočala že četrtina prebivalcev, starih 65 let in in skoraj sedem odstotkov v starosti nad 80 let.

25

odstotkov prebivalcev, starih 65 let, in skoraj

7

odstotkov prebivalcev v starosti nad 80 let se bo po napovedih stroke leta 2030 soočalo z demenco

V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela na začetku julija, je po navedbah Čobalove navedenih deset ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.

Za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju

Cilj strategije je tudi uvajanje in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo osebam z demenco za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju, zmanjšanje stigmatizacije bolezni, izobraževanje vseh poklicnih skupin o interakciji z demenco in spodbujanje sodobnih raziskav.

Demenca prizadene dobra dva odstotka prebivalcev starih od 65 do 69 let in kar 42 odstotkov prebivalcev v starosti 90 let in več.

Načrtuje pa tudi več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje demence, zbiranja in obdelovanja podatkov o demenci ter uvedbo posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje demence. Strategija načrtuje tudi ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji in prizadevanje za ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer, še izpostavlja Čobal.

Dobrodošla pomoč svojcem je dnevno varstvo starejših

“Strategija želi na področju socialnega varstva v prvi vrsti krepiti storitve, ki so trenutno na voljo, z namenom, da se osebam z demenco zagotovi, da domovi za starejše niso ena in edina izbira,” poudarja Janja Romih z ministrstva za solidarno prihodnost.

S podaljševanjem življenjske dobe narašča delež prebivalcev z demenco, še posebej po 80. letu starosti.

Ena izmed zelo pomembnih prilagojenih oblik storitev, ki je predvidena v strategiji, je zato dnevno varstvo. To omogoča, da se svojci oseb z demenco vsaj nekoliko razbremenijo, začasne namestitve oseb z demenco ter pomoč na domu, pojasnjuje Romih.

Najmanj napredka v boju z demenco je sicer prav na področju pomoči na domu, opozarja tudi predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.

Mesec september v svetu obeležujemo kot svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra pa obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni.

---