Člani posadke so komaj čakali, da preživijo nekaj časa v Trstu (FOTO)

Kot smo že poročali, je v noči na nedeljo v Tržaški zaliv priplula ameriška letalonosilka na jedrski pogon Gerald R. Ford. Pred Trstom bo zasidrana predvidoma do jutri, od nedelje pa njenih približno 4200 članov posadke v več izmenah obiskuje Trst in okolico.

TRST > V nedeljo dopoldne so ameriške oblasti na krov povabile predstavnike bolj in manj lokalnih medijev, med njimi tudi Primorski dnevnik. Oficirji so novinarjem predstavili ladjo in vojno mornarico ZDA, po uradnem delu pa smo se pogovorili z nekaterimi mornarji, ki so nam pobližje predstavili delo in življenje na 333-metrski ladji.

Do sedem let na morju

Delo na orjaškem vojaškem plovilu vsekakor ni za vsakogar. Odvisno od vloge ostajajo mornarji na ladji dve do pet let. Člani posadke, ki se ukvarjajo z letali, pa ostanejo na ladji povprečno med pet in sedem let, saj potrebujejo dve leti le za to, da se izurijo in specializirajo. To seveda pomeni, da preživijo člani posadke več let veliko večino svojega časa daleč od svojih dragih in družin. “Vsi pogrešamo svoje družine. Na ladji pa postanemo tudi mi neke vrste družina,” je dejal kapetan Rick Burgess.

Rick Burgess

kapitan

“Vsi pogrešamo svoje družine. Na ladji pa postanemo tudi mi neke vrste družina.”

Kontraadmiral Erik Eslich, poveljnik enote, kateri pripada letalonosilka, in Rick Burgess sta ducat novinarjev zaradi drugih obveznosti kar hitro zapustila, mi pa smo se lahko pogovorili z drugimi člani več kot 4000-glave družine. Vincent je član ekipe, ki se ukvarja z oskrbo ladje. Oni so torej odgovorni za naročila ter spremljanje in prejemanje pošiljk. Po navadi prejemajo dostave z drugih ladij, najzanimivejše pa so dostave s helikopterji. Tudi ti sicer odletijo z bližnje ladje in ne s kopnega. Na krov letalonosilke pa z mrežami spustijo po štiri škatle naenkrat.

Italijansko govoreče novinarje je najbolj zanimal Vincenzo, saj je bil med prisotnimi mornarji edini, ki je govoril italijansko. Mornar se je namreč v Italiji rodil ameriškemu očetu in italijanski materi in tam tudi odraščal. Na letalonosilki Gerald R. Ford se ukvarja z reaktorjema. Tudi on je poudaril, da je ladja primerljiva veliki družini. Tej se je Vincenzo sicer pridružil pred kratkim. On in skupina drugih mornarjev so na ladjo namreč prileteli iz Grčije, ko je letalonosilka že plula po Mediteranu. Obiska Trsta se je zelo veselil, saj je pogrešal dober espresso in načrtoval srečanja s prijatelji, ki živijo v okolici Trsta.

Protesti mirovnikov in okoljevarstvenikov

“Yankee go home!”, “Nato stran!”, “Orožje ubija!” so v nedeljo z večjezičnimi transparenti in plakati opozarjali na Borznem trgu ob prihodu ameriške vojaške letalonosilke Ford. Koordinacija No Greenpass in drugi (med njimi tudi KPI in Unione popolare) protestirajo zaradi mednarodnega stopnjevanja napetosti, zahtevajo več naložb v socialo in manj v vojno.

V Trst na espresso

Jaylyn je “tehnik katapultov”. Na naše vprašanje, če delo le zveni ali tudi dejansko je zanimivo, je odgovoril, da je to “nedvomno najboljša služba na ladji”. Na mnogo vprašanj sicer iz varnostnih razlogov ni smel odgovoriti. Njegova glavna zadolžitev je vzdrževanje sistemov, saj morajo štirje katapulti vedno delovati brezhibno. Vsako izmed sedemdeseterice letal na krovu (vsak mornar nam je sicer dal druge navedbe o številu, med 50 in 80) pa lahko vzleti z vsakim katapultom. Tehniki namreč prilagodijo moč sunka in pri vzletu pomagajo bodisi težjim bojnim letalom kot tudi tistim, ki so le navidezno težji, a so dejansko lažji - taka sta tovorni Greyhound in nadzorni Hawkeye.

Jaylyn je odmor v Trstu nestrpno pričakoval, ker je hotel okusiti ribje specialitete in italijansko kavo. Pravočasno pa smo ga poučili, da v Trstu ne sme naročiti espressa, temveč “nero”.

Mornar Vincenzo se je obiska Trsta zelo veselil, saj je pogrešal dober espresso in načrtoval srečanja s prijatelji, ki živijo v okolici Trsta.

Poldruga ura obiska je hitro minila, pred odhodom pa smo si ogledali še hangar. Letalci in tehniki so vzdrževali helikopterje in bojna letala, dva mornarja pa sta na ves glas predvajala glasbo. Tega sicer po navadi ne počnejo. V hangarju pa je že nastajala vrsta mornarjev, ki so se v nedeljo izkrcali, da bi si v mestu privoščili oddih. Da bi bilo čakanje manj dolgočasno, sta mornarja zato postala didžeja.

V hangarju je največje zanimanje medijske delegacije vzbudila stojnica s spominki. “Obiskovalci so nas vedno spraševali, če bi lahko kaj prejeli za spomin. Zato smo se odločili, da bomo nekatere stvari licencirali in prodajali,” je David, vodja medijskega oddelka, opisal stojnico, ki nudi majice, puloverje, skodelice, čepice in vžigalnike.

Najnovejša in največja ladja

Največja letalonosilka na svetu je Severno Ameriko prvič zapustila maja letos (ameriški mornarici je bila predana leta 2017, prvič pa je zaplula šele pred enim letom), po Sredozemlju pa pluje od junija. Njen obisk Tržaškega zaliva in plovba po Mediteranu nista vezana na trenutno stanje v Evropi. Kot je povedal poveljnik njene enote, kontraadmiral Erik Eslich, načrtujejo Združene države Amerike in zavezniki tovrstne obiske več mesecev vnaprej, ne pa kot odziv na aktualno dogajanje. Njihov namen pa je potrditi zvestobo ZDA zvezi Nato in evropskim zaveznikom.

Ladjo sta kontraadmiral in kapetan Rick Burgess opisala kot “največjo, najhitrejšo, najnovejšo”. Letalonosilka Ford je namreč prva ladja istoimenskega razreda, ki bo v prihodnjih desetletjih nadomestil letalonosilke razreda Nimitz (v tega spada tudi letalonosilka Harry S. Truman, ki je v Trst priplula lansko pomlad). Slednje so ameriški inženirji zasnovali v 60. letih prejšnjega stoletja. Razred Ford je prvi povsem novi projekt letalonosilke v štirih desetletjih in premore zato znatno sodobnejšo tehnologijo. V primerjavi s predhodnicami ima velika gostja Tržaškega zaliva povsem nov reaktor, “katapulti” za vzlete letal pa ne delujejo kot v preteklosti, na paro, temveč s pomočjo elektromagnetov.

Na vprašanje, zakaj so ladjo zasidrali v zalivu in je niso privezali v tržaški luki, je kontraadmiral odgovoril, da to ni odvisno od njih. “Gremo tja, kamor nas pošlje država gostiteljica,” je pojasnil. Glede stopnje pripravljenosti pa je Burgess dejal, da je plovba po Jadranu karseda rutinska. “Stopnja ni nič kaj višja kot po navadi,” je dodal.

Jadran Vecchiet, Primorski dnevnik

---