Koristni ukrepi, a ogromno lukenj
Nove usmeritve zdravstvene politike za prihodnji dve leti s 55 smernicami - osnovo za splošni dogovor za delo v zdravstvu prihodnje leto - potrjujejo, da v tem mandatu ne bo nujne zdravstvene reforme. Gre za zamujeno zgodbo, saj je skoraj pol mandata že preteklo, z njim pa čas za težko pričakovane ukrepe. Razlage, da bo vlada reformo vpeljala z malimi koraki, so še najbolj opravičilo za zgrešene odločitve že bivšega zdravstvenega ministra. O novem ni ne duha ne sluha.
Zdajšnje, sicer koristne usmeritve in smernice niso nič usodno novega, saj takšno ukrepanje del stroke in laiki že leta zahtevajo, a za odpravo vseh lukenj in anomalij v sistemu ni bilo iskrene volje. Polovico novih ukrepov je dodal premierjev strateški svet za zdravstvo. Ta ljudem še edini vliva upanje, da je iskreno odločen izkoreniniti anomalije. Te pa vsi odgovorni dobro poznajo in vedo, da so glavni krivci za sesuvanje javnega zdravstva.
Reforme v tem mandatu ne bo, pol ga je preteklo. Trditev o vpeljavi po malih korakih je zlasti opravičilo za napačna ravnanja odstopljenega ministra. O novem pa še ni ne duha ne sluha.
Cilji tako (znova) prisegajo na sledenje večji kakovosti, dostopnosti, učinkovitosti v zdravstvenem sistemu, na motiviran kader in večjo ozaveščenost pacientov. So dobra podlaga za akcijo, žal pa časovnica ni konkretna, kot tudi niso opredeljeni najkrajši načini za njihovo realizacijo v praksi. Za vse to pa mora biti prvi odgovoren resorni minister, ki ga ni.
Jasno pa je že, da bo implementacija novih ciljev težka, ker posegajo v ustaljen način dela in normative. Pojavil se bo odpor družinskih zdravnikov in cehovskih organizacij z izgovarjanjem na čas za varno obravnavo bolnikov. In kljubovanje branžnih sindikatov, krivih za zdajšnje glavarinske količnike in legalizacijo zavračanja bolnikov ob prevzemu ambulante - novi zdravnik od predhodnika ni obvezen prevzeti vseh tam opredeljenih bolnikov! Tako sme zdravnik na dva načina odklanjati paciente. Posledica: naraščajoča množica ljudi brez osebnega zdravnika.
Končno se ukinja privilegij, da koncesionar družinske medicine ne dežura v nujni medicinski pomoči, kar je privedlo do sesuvanja javnih urgenc. Po novem bodo bolj delovni v zdravstvu za pridnost boljše plačani. To bi že moral urediti vsak minister, pa ni. Odprto ostaja, kje, kako hitro bodo odgovorni našli načrtovane dodatne kadre in kaj vse morajo v ambulantah delati diplomirane medicinske sestre.
Posebno vprašanje pa je, ali je slovenski živelj, v genih prežet z balkansko mentaliteto, čez noč zrel za kritično samopresojo, ali mora ob slabšem počutju urgentno na pregled. Tak sistem sicer dobro deluje pri Nizozemcih, a so razlike med njimi in nami - neskončne.