Do kdaj še smrtonosna zanka?

Statistika ne laže. Slovenske ceste so preobremenjene, prometnih kršitev je v letošnjem letu precej več kot v lanskem. Po podatkih agencije za varnost prometa je policija pri voznikih tovornih vozil do avgusta zabeležila 30.700 kršitev, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povzročili so kar 62 odstotkov vseh nesreč v katerih so bili udeleženi. Teh je bilo 1702. Ponedeljkovo grozljivo verižno trčenje na južni ljubljanski obvoznici, v katerem so umrle tri osebe in zgoreli dve vozili, zatorej ni presenetljivo. Čeprav gre pripisati neposredno odgovornost za trčenje človeški napaki - 56-letni slovaški voznik je svoj tovornjak zapeljal naravnost v stoječo kolono vozil, zaviral je prepozno - je za nesrečo vsaj posredno odgovorna tudi država in ustanove, ki so pristojne za vzdrževanje cestišč.

Z gradnjo tretjega pasu na najbolj obremenjenih prometnih vpadnicah zamujamo že vsaj deset let, čeravno so strokovnjaki že dolgo opozarjali, kaj nas čaka, če to ne bomo storili. Javni potniški promet ni najbolj učinkovit. Naše železnice so pod vsako kritiko. Namesto, da bi tovor skoraj v celoti prevažali po tirih, se po naši drobni državi vijejo dolge kolone večinoma tranzitnih tovornjakov. Pogosto jih upravljajo zaspani in izmučeni vozniki, ki imajo za seboj več tisoč prevoženih kilometrov. Tu je še cestno podjetje Dars, ki se - upravičeno ali ne, presodite sami - nemalokrat loteva vzdrževalnih in gradbenih del na cestah v prometno najbolj obremenjenih mesecih, in nestrpnost oziroma nekultura voznikov. Zaradi vsega naštetega so gneče iz leta v leto hujše, ceste pa za voznike postajajo prava past, včasih tudi smrtonosna. Komurkoli med nami bi se lahko zgodilo to, kar se je v ponedeljek popoldne pripetilo trem nesrečnim voznikom, ki so nič hudega sluteč stali v koloni pred ljubljanskim Rudnikom. Ljubljanska obvoznica in avtocestni križ se dušita v prometu, kot nevarni zanki se zategujeta okoli prestolnice in preostalih slovenskih mest.

Komurkoli med nami bi se lahko zgodilo to, kar se je v ponedeljek pripetilo trem nesrečnim voznikom, ki so nič hudega sluteč stali v koloni pred ljubljanskim Rudnikom.

Že skrajni čas je, treba bo ukrepati. Ne pretiravamo, če zapišemo, da vse dosedanje vlade, vsi premierji in ministri, niso storili skoraj ničesar, da bi se premaknili iz mrtve točke. Država mora poskrbeti za pretočnost cest, za varnost svojih državljanov in zmanjšati finančne in druge izgube, ki dnevno nastajajo zaradi zastojev. Avtoceste bo treba nadgraditi, državljanom in tujcem omogočiti alternativo avtomobilom v obliki učinkovitega javnega prevoza, tovor pa spraviti na tire. Nove ceste in druge rešitve je sicer iluzorno pričakovati čez noč, a bi morda v tem času, vsaj ob najhujših prometnih konicah, promet lahko usmerjala policija. Naše ceste morajo spet postati učinkovite. Predvsem pa varne.

---

---