Sežanska bolnišnica: pljučni bolniki del zdravljenja preživijo tudi v kraški jami

Astmatiki in drugi kronični pljučni bolniki v sežanski bolnišnici del zdravljenja preživijo tudi v jami. Pa ne zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj, temveč zaradi izjemno blagodejne jamske mikroklime. V bolnišnici s pridom izkoriščajo tudi druge naravne danosti Krasa, med drugim tudi kakovostno lokalno hrano.

SEŽANA > “Še posebej starejši v času bolezni ali onemoglosti ne posvečajo dovolj pozornosti uravnoteženi prehrani. Vemo, da prehrana vpliva tudi na presnovo zdravil, zato jo je treba pravilno kombinirati. Izkušnje namreč kažejo, da se zlasti pri kroničnih bolnikih pogosto pojavijo velike težave potem, ko so ti odpuščeni v domačo oskrbo in niso več pod nadzorom dietetika,” pojasnjuje Adrijana Šonc, ki v Bolnišnici Sežana vodi projekt Po poti zdravja.

Eden glavnih ciljev projekta, v katerem sodeluje še pet ponudnikov lokalne hrane z območja vseh štirih kraško-brkinskih občin (domačiji Pri Starčih v Križu in pri Sirah z Golca, turistična kmetija Benčič s Filipčjega Brda, Dujčeva domačija v Škofljah in kmetija Pri Kamnarjevih) je vzpostaviti tesnejše povezovanje med bolnišnico in lokalnimi kmetijami. “Sploh ranljivejše skupine prebivalstva v odročnejših podeželskih krajih so velikokrat prikrajšane za zdravstvene storitve v mestnih središčih. Bolniki, ki v domačem okolju niso več pod nadzorom dietetika, pogosto oslabijo, ker odklanjajo hrano, ali ne napredujejo. V takih primerih je ključna celostna obravnava dietetika,” pojasnjuje Šonc in dodaja, da je pri tem ključna tudi kakovostna prehrana. Prav zato so v okviru projekta izdali pet brošur s prehranskimi smernicami po možganski kapi, pri sladkorni bolezeni, osteoporoznem zlomu ter kroničnih ledvičnih in dializnih boleznih.

Vanja Debevec

v. d. direktorice Bolnišnice Sežana

“Bolniki že po treh tednih čutijo res veliko izboljšanje, posledično pa se jim izboljša tudi kakovost življenja.”

Končni cilj projekta, ki pod okriljem LAS Krasa in Brkinov poteka drugo leto, gre pa že za tretjo nadgradnjo, je uvedba zdravstvenega varstva na kmetijah v obliki premične ambulante, s pomočjo katere bi zlasti starejšim na podeželju, pa tudi mladim, približali zdravstvene storitve in jih osveščali o zdravem življenjskem slogu. Lokalnim ponudnikom pa bi omogočala, da se povežejo in skupaj nastopajo na trgu. “Kmetije, zlasti mlade prevzemnike, spodbujamo, da bi v zdravstvenem varstvu kot dopolnilni dejavnosti na kmetiji prepoznali dodano vrednost. V zadnjih letih pa se je tudi že pokazala potreba po tovrstni dejavnosti,” je še povedala Šonc.

Štiri ure na dan preživijo v jami

Če je zdravstveno varstvo na kmetijah še v povojih, pa v Sežani že trideset let kot edini v Sloveniji del zdravljenja kroničnih pljučnih bolezni izvajajo v jami za bolnišnico, ki so jo kot zaklonišče skopali ruski ujetniki. Umetni rov je povzel vse naravne lastnosti jame, bolnišnica pa je v njem že v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja našla priložnost za dodatno bolnišnično dejavnost.

V tritedenskem programu rehabilitacije bolniki, ki v Sežano prihajajo z različnih koncev Slovenije, v jami preživijo štiri ure na dan. V jami izvajajo sprostitvene in dihalne vaje, učijo se pravilne uporabe zdravil. Vse to bi lahko počeli tudi v bolniških sobah, a bivanje v jamah pospeši in okrepi zdravljenje. “Jamska mikroklima je zelo blagodejna za dihala, saj je jamski zrak zelo čist, brez alergenov, vsebuje primerno koncentracijo aerosolov ter kalcijevih in magnezijevih ionov. Vlažen zrak s primerno koncentracijo ogljikovega dioksida pa spodbuja lažje dihanje in izkašljevanje,” razlaga v. d. direktorice Bolnice Sežana Vanja Debevec.

Že samo zadrževanje v neonesnaženem okolju s stalno temperaturo okoli dvanajst stopinj izboljša počutje in olajša dihanje bolnikov z astmo, bronhitisom in alergijami, obenem pa spodbuja delovanje imunskega sistema. Izboljša namreč pljučne funkcije, zmanjša pogostost poslabšanj, skrajša bolniški stalež in zmanjša porabo zdravil. “Bolniki že po treh tednih čutijo res veliko izboljšanje, posledično pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. V jami se nenazadnje tudi sprostijo in družijo z ljudmi, ki imajo podobne težave,” še enega od blagodejnih učinkov jamske rehabilitacije izpostavi Debevec.

---