Juhe in mineštre so več kot samo hrana

V teh dneh, ko preživljamo preizkušnje, kot jih nismo bili vajeni, se lahko zavemo naše krhkosti in odvisnosti od narave. Mnogi so v trenutku izgubili vse, kar so v življenju prigarali, privarčevali in zgradili. In v stiski ob osebni ogroženosti se rodi spoznanje, da je življenje najdragocenejše in ga ni mogoče primerjati z materialnimi dobrinami, ki smo jih izgubili. In tudi, da nam soljudje pomenijo veliko, celo tisti, s katerimi nismo bili v najboljših odnosih. Zato se ob takih naravnih katastrofah, ki prizadenejo skupnost, v nas zbudi solidarnost. In izgubita egoizem in preračunljivost.

Številni so primeri, kako so gospe pohitele pripravljati hrano za gasilce, člane civilne zaščite in vse, ki so pomagali odstranjevati posledice vremenske ujme. Skromno in iz tistega, kar je ostalo in je bilo mogoče dobiti. Iz mladosti se spominjam, kako so rekli, da je ob takem, hudem, treba takoj zakuriti ogenj in začeti kuhati v velikem kotlu za vse, da je čim prej zadišalo daleč naokrog. Prav vonj in toplota imata velik čustveni vpliv na počutje ljudi. Jed pa daje dragoceno moč vsem, ki jo takrat najbolj potrebujejo, da ne omagajo psihično in fizično in ne zbolijo.

Nikoli ne bom pozabila dogodka, ko sem videla izmučenega gasilca po neprespani noči reševanja sedeti na štoru in jesti enolončnico s kruhom. Ali kmeta, ki je jedel na na ostanku kamna hiše ričet, in otroka, ki je podobno kot drugi začutil, da ima krožnik mineštre tokrat drugačen vonj, vonj po hvaležnosti.

Blagodejnost juh

Stara ljudska modrost pravi, da juhe, povsod jim rečejo župe, pa naj bodo goveje, kokošje, krepke ali mineštre, pomagajo premagovati težave od ust naprej. So razbremenilne, zdravilne in krepčilne obenem, na primer kurja juha za porodnice.

Vse mesne juhe dajejo gradivo za obnovo celic črevesne stene. Kostne juhe imajo veliko mineralov in v obliki, da ju telo najlažje izkoristi. Juhe s kostmi s hrustancem in vezivnimi tkivi imajo kondroitin sulfate in glukozamine, ki blažijo artritise. Kdor ima raje perutnino, naj si pripravi juho iz težke domače kokoši. Prav posebno dobra je mešana juha iz govedine, perutnine in koščka kurjih jeter. V juhah sta tudi aminokislini arginin in glicin, ki pomagata želodcu in črevesju. Z juhami pridobimo tudi maščobe. ki jih prav tako potrebujemo za uravnotežen obrok.

Vse juhe, v katerih se integralno kuha vse, spodbujajo rast in obnovo celic črevesne stene in blažijo vnetne procese v črevesju. Juhe iz ribjih kosti in glav (brodet) imajo jod in druge snovi za boljše delovanje ščitnice. Precejena čista juha je dobra jušna osnova, ohlajena pa postane želatinasta in uravnava želodčno kislino, zdravi kolitis in Crohnovo bolezen. Pomaga tudi anemiji, diabetesu, mišični distrofiji in celo raku.

Goveja juha je kraljica vseh juh, budi pozitivna čustva, pomirja in odpravlja strah, daje občutek domačnosti in sprejetosti med ljubljene osebe. Brez nje ne more biti ne nedelje ne praznikov.

Goveja juha (za eno družino)
Potrebujemo: kilogram govedine s kostmi (rebra, šimbas, goveji rep, bočnik ...) in kosti z mozgom, tri korene (rdeče in rumene), peteršiljevo korenino, pol gomolja zelene, dva manjša pora, eno čebulo, eno kolerabo ali pastinak, ščepec soli in popra, nekaj vejic luštreka.
Pripravimo: juho vedno kuhamo v velikem loncu. Vse sestavine damo v mrzlo vodo, previdno solimo in zavremo. Toda pazimo, zdaj takoj zmanjšamo ogenj na minimum in juho kuhamo več ur na minimalnem ognju. Jaz začnem kuhati zvečer in jo kuham vso noč z reklom - vre, ne vre ...

Kako lepo mi je pri srcu in duši, ko vnuki prosijo, naj jim skuham govejo juho z ribano kašo! Mnogi, ki so bili dalj časa zdoma, vedo, kako so v tujini sanjali, da jih bo doma pričakala goveja juha. Spominjam se, kako željno sem čakala govejo juho, ko sem se kot študentka konec tedna vračala domov ...

Druga juha, brez katere ne moremo, je kokošja juha. Trditev, da je najboljša kokošja juha iz stare, težke kokoši, zagotovo drži.

Toda za nadomestitev mineralov, ki jih izgubimo s potenjem, je dovolj že, če vzamemo samo hrbte kokoši, ki vsebujejo nekaj malega mesa, kosti, drobovino in tudi maščobo iz kože. Dodamo nekaj različne jušne zelenjave in kuhamo celo noč počasi, da brbota. Po takem dolgem kuhanju je juha bistra, zelo lepe zlatorumene barve in zelo okusna. Precedimo jo, ohladimo, odstranimo kožo, maščobo in kosti ter jo uporabljamo kot samo juho, ali kot jušno osnovo. lahko jo tudi zamrznemo.

Štajerska kisla juha (recept Jožice Kuzman, Društvo kmetic Lipa Vitanje)

Potrebujemo: 1 kg očiščenih svinjskih nogic, 500 g svinjskega mesa (pleče ali vrat), 2 velika oranžna korenčka, peteršiljevo korenino z zelenjem, 4 velike krompirje, 1 čebulo, svinjsko mast, lovorov list in timijan, sol in poper, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici moke, 2 žlici kisa.

Pripravimo: svinjske nogice očistimo in operemo, jih stresemo v lonec, zalijemo z vodo in ob rahlem vrenju kuhamo približno 1,5 ure. Meso, korenček, peteršiljevo korenino in krompir narežemo na kocke. Narezano zelenjavo po 1,5 ure dodamo v lonec, kjer se kuhajo svinjske nogice. Na svinjski masti zarumenimo sesekljano čebulo. Dodamo narezano meso, ga popražimo in skupaj s čebulo pretresemo v lonec. Po potrebi prilijemo še malo vode ter juho začinimo z lovorovim listom, timijanom, poprom in soljo. Pokrito kuhamo še približno eno uro. Preden juho postrežemo, v skledici gladko zamešamo moko in kislo smetano. To vlijemo v lonec in juho še malo pokuhamo, da se zgosti. Začinimo jo s kisom in potrosimo s sesekljanim peteršiljem.

Štajersko kislo juho ponudimo s kruhom ali ajdovimi žganci.

Prekmurski bograč (iz Lendave)

Potrebujemo: 70 dag govejega bočnika ali plečeta, 70 dag svinjine, 70 dag divjačinskega mesa, do dva kg čebule, sesekljane na drobno, 5 dag strtega česna, 1,5 kg olupljenega in na večje kose narezanega krompirja, 5 dag sladke rdeče paprike, 5 dag feferonov ali pekoče paprike, 50 dag sveže zelene in rdeče paprike, narezano na rezine, 10 dag masti ali olja, sol in poper po okusu, po ščepec timijana, mlete kumine in pimenta, list lovorja, 3 dl belega vina ali rdečega vina (modra frankinja ali refošk).

Pripravimo: Na olju prepražimo čebulo, dodamo česen in na koščke narezano govedino, dodamo papriko, prilijemo malce vode in dušimo do polovice mehkobe mesa. Nato dodamo prav tako na kose narezano divjačino in pozneje še svinjino. Nato še vse začimbe in ko je meso skoraj mehko, dodamo olupljen in na kose narezan krompir in zalijemo z vinom in vodo. Pokrito dušimo brez mešanja. Ko je krompir kuhan, lahko postrežemo.

Pohorski Pisker / za 50 ljudi/

Potrebujemo: 4 kg govejega mesa, 2 kg divjačine, 2 kg prekajene svinjske vratovine, ½ kg prekajene slanine, 1 kg ješprenja, 1 kg kuhanega fižola, ½ kg prosene kaše, 1 kg ajdove kaše, 1 kg krompirja, ½ kg korenja, peteršilj s korenino in zelenjem, en gomolj zelene in zelenje, 1-2 kolerabici, 2 kg čebule, 1 kg masti z ocvirki (grimpe), gobe (jurčki, lisičke ...), jabolčni mošt ali belo vino, celi poper, lovor, tri glave česna, timijan, bazilika, poper in sol.

Pripravimo: sesekljano osoljeno čebulo spražimo na masti in slanini, pokapamo z vodo, da čebula spusti omako, dodamo na kocke narezano meso in slanino, dušimo ¾ ure in dodamo začimbe. Nato postopno dodajamo krompir, kolerabici, korenček, ješprenj, gobe, fižol, proseno in ajdovo kašo in vse zelenje. Solimo in popramo po želji. Zalijemo z litrom jabolčnega mošta ali vina in vodo. Kuhamo tri ure.

Belokranjska kolerabna juha z žitno klobaso

Potrebujemo: 1 žitna klobasa (prekajena mesena klobasa s proseno kašo – 40 dag), korenje, krompir, peteršilj, sol;

Pripravimo: Kolerabo, narezano na tanke rezine, poparite z vrelo vodo. Ko se ohladi, jo precedite. Žitno klobaso kuhate do napol mehkega (1 uro), nato dodate korenje narezano na tanke rezine in peteršilj. Čez nekaj minut dodate še na koščke narezan krompir in ohlajeno kolerabo ter kuhate do mehkega. Juha je lahko predjed, klobasa s krompirjevo solato pa glavna jed.

---