Nas lahko hrana zaščiti pred sončnimi opeklinami?
Med prebivalci kroži mit, da se lahko z nekaterimi živili - na primer s paradižnikom in korenjem, zaščitimo pred sončnimi opeklinami. Takšen mit ne drži, izvira pa iz lastnosti bioaktivnih snovi v takšnih živilih, predvsem karotenoidov.
Med najbolj znanimi karotenoidi so beta karoten - ki ga med drugim
najdemo v korenju, likopen - katerega dober vir je paradižnik, ter lutein
- katerega glavni viri so temno zelena zelenjava ter jajčni rumenjak. Foto: Ivan Merlljak
Gre za maščobotopna rumena, oranžna in rdeča barvila z antioksidativnimi lastnostmi, ki jih proizvajajo rastline. Te snovi so bile predmet številnih raziskav, v katerih so raziskovalci preučevali morebitne ugodne vplive na zdravje, vključno z njihovo zaščitno vlogo pred ultravijolično svetlobo, ki povzroča sončne opekline in tveganja za razvoj kožnega raka. Čeprav so raziskave pokazale, da imajo nekatere snovi v živilih v resnici tudi zaščitno vlogo v koži, pa je bila tudi pri visokih odmerkih takšna zaščita praktično zanemarljiva v primerjavi z zaščito, ki jo nudijo kozmetični izdelki za zaščito pred soncem. Ob tem velja poudariti, da varno sončenje ne obstaja, zato se mu je poleti med 10. in 17. uro najbolje izogniti. Kadar pa se že izpostavljate močnemu soncu, pa kožo vsekakor zaščitite z oblačili ali izdelki z visokim UV zaščitnim faktorjem, izpostavitev pa omejite na čim krajši čas.
Karotenoidi v živilih
Karotenoidi so skupina maščobotopnih barvil, ki se nahajajo v številnih rastlinah, kot so korenje, špinača, paradižnik, rdeča paprika, oranžne buče, marelice … Med najbolj znanimi karotenoidi so beta karoten - ki ga med drugim najdemo v korenju, likopen - katerega dober vir je paradižnik, ter lutein - katerega glavni viri so temno zelena zelenjava ter jajčni rumenjak. Karotenoidi se nahajajo tudi v človeški krvi in tkivih, vključno s kožo in očmi, vendar pa jih naše telo ne more proizvesti samo, temveč jih v telo vnesem s hrano.
Razkrivajo mite o prehrani in ozaveščajo prebivalce
Na Inštitutu za nutricionistiko so se odločili medije strokovno podpreti pri pripravi lahkotnejših poletnih vsebin s področja prehrane. Projekt poteka v okviru programa varovanja zdravja, ki ga financira ministrstvo za zdravje, v okviru katerega skrbijo tudi za nacionalni portalprehrana.si. Kot opozarja prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, je “pri različnih objavah s področja prehrane izjemno veliko neosnovanih mitov in nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Žal so pogosto v ozadju lahko tudi finančni interesi ponudnikov izdelkov. Zato smo v Sloveniji vzpostavili nacionalni portal prehrana.si, katerega ključni namen je prebivalcem ponuditi verodostojne in razumljive informacije s področja prehrane - brez oglaševanja!” Portal vzdržujeta Inštitut za nutricionistiko in NIJZ, financira pa ga ministrstvo za zdravje.
Karotenoidi so znani po svoji antioksidativni aktivnosti - zaščiti celic pred škodljivim delovanjem radikalov, ki v telesu nastajajo med drugim tudi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Radikali lahko povzročajo poškodbe celičnih membran in DNA ter pospešujejo procese staranja kože in prispevajo k razvoju kožnih bolezni, vključno s poškodbami zaradi sonca.
Karotenoidi in zaščita kože pred UV sevanji
Študije so pokazale, da ima tudi uživanje zelo visokih odmerkov karotenoidov sicer bistveno manjše učinke na zaščito kože pred škodljivimi učinki sončnega sevanja, kot jo nudijo npr. sončne kreme, vendar pa so bili učinki merljivi. Opaženi zaščitni vplivi karotenoidov so verjetno kombinacija dveh mehanizmov. V telesnih tkivih se po izpostavitvi UV sevanju sprožijo fotooksidativni procesi, ki vodijo v povečano količino radikalov, pri odstranjevanju katerih imajo pomembno vlogo tudi karotenoidi zaradi antioksidativnega delovanja. Po drugi strani pa opažene učinke lahko pripišemo tudi sposobnosti karotenoidov, da delno absorbirajo UV svetlobo, s čimer - sicer v zelo omejenem obsegu - delujejo kot naravni filtri, ki zmanjšajo prodiranje takšne svetlobe v kožo.
Varno sončenje ne obstaja, zato se mu je poleti med 10. in 17. uro najbolje izogniti.
Nekateri karotenoidi so tudi predhodniki vitamina A, ki ima pomembno vlogo za zdravje kože. Beta karoten se v telesu pretvori v vitamin A, ki prispeva k ohranjanju zdrave kože in sluznic, ima pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju vida in delovanju imunskega sistema. Povezujejo ga tudi z uravnavanjem proizvodnje loja in regeneracijo celic. “Vplivi karotenoidov na fotozaščito kože so bili predmet številnih raziskav, ki so potekale tudi v Sloveniji. Pri nas smo v okviru nacionalnega razvojnega programa Food4Future raziskovali vplive luteina. Ko smo prehrano udeležencev za tri mesece obogatili z luteinom, se je izboljšala t.i. minimalna eritemska doza. To pomeni da se je nekoliko podaljšal čas, ko smo lahko izpostavljeni UV sevanju, preden pride do pojava sončne opekline. Čeprav je prehranski vnos luteina torej pripomogel k samozaščitni sposobnosti kože pred poškodbami zaradi UVB svetlobe, pa je bil zaščitni učinek neprimerljiv z zaščito, ki jo nudijo izdelki z UV zaščitnim faktorjem,” poudarja dr. Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in VIST - Fakulteta za aplikativne vede.
Podobne rezultate so pokazale tudi tuje raziskave - ne le z viri beta-korotena, temveč tudi z drugimi karotenoidi, na primer likopenom iz paradižnikove paste. Omeniti pa je potrebno pomanjkljivost večine raziskav, da so bile osredotočene predvsem na kratkoročne negativne učinke izpostavljenosti UVB svetlobi, ki povzroča opekline kože. Veliko manj je podatkov zaščitnih lastnosti pred UVA sevanjem, katerega posledice pa so dolgoročnejše poškodbe osrednje plasti kože.
Med najbolj znanimi karotenoidi so beta karoten - ki ga med drugim najdemo v korenju, likopen - katerega dober vir je paradižnik, ter lutein - katerega glavni viri so temno zelena zelenjava ter jajčni rumenjak.
Ustrezna zaščita kože pred UV sevanji
Snovi v hrani lahko v zelo omejenem obsegu pripomorejo k zaščiti kože pred škodljivimi učinki sonca. “Zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih nikakor niso dovolj veliki, da bi lahko nadomestili druge preventivne ukrepe za zaščito pred UV sevanji in niso nadomestilo za kozmetične izdelke za zaščito pred soncem, t.i. sončne kreme, gele. Enako velja tudi za prehranska dopolnila, četudi včasih vsebujejo visoke odmerke antioksidantov. Poudariti pa velja, da imajo še posebej sestavine zelenjave vrsto drugih, bolj pomembnih funkcij v telesu, zato je pomembno, da v prehrano vključujemo dovolj in pestro zelenjavo - če je le mogoče jo izbiramo v različnih barvah. V nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu je bilo žal ugotovljeno, da kar 90 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ni doseglo priporočenega dnevnega vnosa vsaj 250 g zelenjave,” opozarja dr. Katja Žmitek.