V Narodnem domu odprli okno v svet Slovencev v Italiji

V palači v Filzijevi ulici so ob 103. obletnici požiga Narodnega doma v četrtek odprli multimedijski center Stik, ki obiskovalcu ponuja vpogled v raznoliko delovanje Slovencev v Italiji. S pogumom in daljnovidnostjo se marsikaj doseže, je bilo slišati na slovesnosti.

TRST > “Bil je čas nacionalizmov, sedaj je čas evropskega nadgrajevanja. Vrnitve Narodnega doma ne gre razumeti kot povračilo škode slovenski manjšini ali protivrednost za požig; to gesto moramo razumeti kot investicijo v bodočnost, namenjeno mladim rodovom.”

Tako je Rado Race, predsednik Fundacije Narodni dom, dejal na svečanosti ob 103. obletnici požiga nekdanjega kulturnega in ekonomskega središča tržaških Slovencev. V stavbi, ki je od marca lani v lasti fundacije (a v njej še domuje tržaška univerza), so ob tej priložnosti odprli multimedijski informativni center Stik, v katerem bo obiskovalec spoznal Slovence v Italiji. To naj bo dodaten element v Narodnem domu, “žarišču širine in svetovljanstva, ki ga Trst potrebuje, da se reši starih okov in spon, ki so ga preveč desetletij omejevale,” je zaželel Race.

Slovesnosti v veliki dvorani Narodnega doma v Filzijevi ulici so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti in slovenske države: prefekt Pietro Signoriello, slovenski veleposlanik v Rimu Matjaž Longar, senatorka Tatjana Rojc, tržaški škof Henrik Trevisi, deželni odbornik Pierpaolo Roberti, slovenski župani okoliških občin in drugi izvoljeni predstavniki (Občine Trst ni uradno zastopal nihče).

Pogum in daljnovidnost

Martin Lissiach, ki je v imenu organizatorjev (obeh krovnih organizacij, SKGZ in SSO, ter Fundacije Narodni dom) vodil dogodek, je k mikrofonu povabil rektorja tržaške univerze Roberta Di Lenardo. Ta je priznal, “tu smo danes gostje”: odločitev, da se mora univerza izseliti iz Narodnega doma, zanje ni lahka, za to potrebujejo devet milijonov evrov (stroški so medtem narasli), a so prepričani, da je potrebna. Ta stavba je protagonistka pomembnega procesa, je dejal rektor, in dokaz, da lahko s pogumom in daljnovidnostjo to mesto marsikaj doseže.

Občuten govor je imel nekdanji veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, ki je obudil spomin na dogajanje izpred treh in več let, v prvi vrsti na prizadevanja predsednikov Slovenije in Italije Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, da se Narodni dom vrne Slovencem.

Predsednika nista mogla spreminjati zgodovine za nazaj, sta pa dala jasno sporočilo, kako ravnati danes in tukaj, je dejal Kunstelj. Vse, kar se je zgodilo od tistega njunega stiska rok v Bazovici in podpisa memoranduma o vračanju Narodnega doma 13. julija 2020, je veleposlanika prepričalo, da plameni niso samo črni, temveč “so tudi luč in lahko tudi grejejo”. Imate zgodovino, izkušnje, znanje in nove generacije, da Narodni dom napolnite s kakovostnimi vsebinami, je prepričan Kunstelj, ki je v govoru večkrat imenoval tudi Borisa Pahorja.

Državni sekretar za mednarodne zadeve pri predsedstvu slovenske vlade Vojko Volk pa je dejal, da je podvig uspel tudi zato, ker je to bil podvig duše in strasti - strast pa premaga vse strahove in paragrafe …

Deželni odbornik Roberti se strinja, naj bo Narodni dom investicija v prihodnost - in to za vso deželo, za katero sta večjezičnost in večkulturnost z zakonom priznana specifika.

“To noče biti muzej”

Institucionalnim govorom, ki jih je s svojima skladbama Aria in Lebdeča zemlja uokviril harmonikar Aleksander Ipavec, je sledila predstavitev multimedijskega informativnega centra Stik, ki so ga v sklopu Interreg projekta Primis z evropskimi sredstvi uredili v pritličnih prostorih. Vodja dejavnosti Ivo Corva je poudaril, da to “noče biti muzej, temveč fotografija sedanjosti, uprta v bodočnost”. Center v prvi vrsti nagovarja tiste, ki Slovencev v Italiji ne poznajo, je dejal Andrej Pisani, “zasnovan pa je kot objem”.

---