Leto dni po požaru: V boju z ognjeno pošastjo je zmagala srčnost ljudi

15. julij 2022. Suša na Goriškem vztraja že peti teden, dnevne temperature segajo čez 30 stopinj Celzija. Nekaj po 16. uri zagori na več krajih ob regionalni cesti Miren - Opatje selo. Gasilcem uspe zvečer ob podpori helikopterjev spraviti požar pod nadzor. Nedelja, 17. julij, 8.33: na požarišču opazijo manjši ogenj. Ob 9.53 sledi nov klic - gori med Renškim vrhom in Temnico, požar se naglo širi proti zahodu. Začenja se največja ognjena stihija v naravnem okolju na Slovenskem.

Odpri galerijo

CERJE > “Zmagala je srčnost. Vsi smo bili ena sama velika, usklajena ekipa, s skupnim ciljem v boju proti grozeči nevarnosti, požarni stihiji,” ob prvi obletnici začetka največjega požara v naravnem okolju na Slovenskem poudarja takratni vodja intervencije Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica. Mauricij Humar, župan Občine Miren-Kostanjevica, ki je bila v osrčju požara, pa dodaja: “Pred enim letom smo dogajanje videli kot intervencijo, ki se je uspešno zaključila, za kar se vsem sodelujočim ponovno zahvaljujem, a prave razsežnosti te katastrofe dojemamo šele zdaj. Gorelo je 17 dni, sanacija bo potekala več let, da bo gozd spet tak, kot je bil prej, pa bodo pretekla desetletja”.

Med 15. julijem in 1. avgustom lani so se na kraških tleh odvijali prizori, ki jih ne bomo pozabili. V 17 dneh je požar po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije samo na slovenski strani zajel 3705 hektarov površin, od tega 2700 hektarov gozda. Zaradi neposredne ogroženosti so začasno evakuirali prebivalce več vasi in zaselkov. Z ognjem se je na zahtevnem terenu, ob nadpovprečno visokih dnevnih temperaturah, vetru, dimu in detonacijah raznih ubojnih sredstev borilo več kot 20.500 ljudi. Med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz vse Slovenije, 317 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, 700 gozdarjev, 565 policistov, 369 pripadnikov Rdečega križa, člani Uprave RS za zaščito in reševanje, občinski uslužbenci, pripadniki enot CZ na lokalni ravni, pripadniki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, člani enot nujne medicinske pomoči, radioamaterji in drugi.

Velika izkušnja in preizkušnja

Pri gašenju požara je poleg letal in helikopterjev Slovenske vojske, policije in aeroklubov prek Mehanizma EU na področju civilne zaščite sodelovalo še devet helikopterjev, pet letal in gasilske enote iz sedmih držav. “Gašenje tako obsežnega požara oziroma več požarov hkrati, ki so se združili v en požar, je bila velika preizkušnja in izkušnja za vse nas, za organiziranost in različne oblike sodelovanja. Veliko smo se naučili. Dekleta in fantje so pokazali veliko mero poguma, neverjetno človeško požrtvovalnost, pripadnost in tovarištvo. Kljub veliki katastrofi, ki nas je prizadela, smo nudili pomoč tudi italijanskim kolegom,” poudarja Vendramin.

Boj s požarom na Krasu je po njegovih besedah znova pokazal pomen dobro organizirane javne gasilske službe v Sloveniji, ki temelji na prostovoljstvu.

“Solidarnost in prostovoljstvo sta vrednoti, ki družbi dajeta plemenitost, upanje in zavest, da lahko uspešno premagujemo izzive. Tudi v prihodnosti, ko lahko pričakujemo, da se bodo zaradi klimatskih sprememb take in podobne intervencije ponavljale. Na to moramo biti pripravljeni,” je izpostavil Vendramin.

Ob intervenciji so se odprli številni izzivi, med drugim, da Slovenija nujno potrebuje letala za gašenje požarov iz zraka in sodobna gasilska vozila ter opremo za gašenje gozdnih požarov, do potrebe po vzpostavitvi specializiranih programov izobraževanja in usposabljanja za gasilce ter nadgradnji mednarodnega sodelovanja. V javni gasilski službi pa kot pomembne dodajajo tudi preventivne dejavnosti in ozaveščanje občanov.

Sanacija naj upošteva celovite ukrepe

Leto dni od požara so spomini še posebej živi, ob pogledu na ogolela črna pobočja dodaja župan Humar, ki se zaveda, da občino in pristojne institucije, ki sodelujejo pri obnovi gozda in celotne krajine, čaka še dolgotrajno in zahtevno delo. Pomoč prizadetemu Krasu prihaja z različnih naslovov, v kampanji Skupaj za Kras so doslej zbrali več kot 285.000 evrov. Na požarišču so doslej posadili okrog 20.000 sadik in posejali tono semen različnih drevesnih vrst.

Začrtane so tudi usmeritve za naprej, s poudarki na vzpostavljanju gozdnih poti, širitvi protipožarnih presek, obnovi cest in gradnji vodovodnega omrežja, več pozornosti pa bo treba nameniti tudi skrbi za ohranitev kulturne krajine. Občina pri tem računa tudi na pomoč države. Župan Humar naprej gleda optimistično in dodaja: “Kolikor je požar prinesel slabega, moramo mi zdaj narediti dobrega. In želim si, da bi znali biti tako enotni, kot smo bili tiste dni lani, tudi pri ostalih odločitvah.”

---