Kdo bo sedel na najbolj vroči vladni stol?

Po petkovem za mnoge pričakovanem odhodu primorskega ortopeda Danijela Bešiča Loredana z mesta ministra za zdravje nakopičene težave v zdravstvu ostajajo. Zdravstvena reforma je nujna, zdravniške organizacije pa skrbi njen morebitni zastoj oziroma upočasnitev sprememb.

SLOVENIJA > Predolge čakalne dobe, ki so se z interventnim zakonom v zdravstvu le še podaljšale, zakon o digitalizaciji zdravstva, na katerega letijo številne kritike, odprta vprašanja pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki prinaša proračunska tveganja, in vprašanje košarice pravic, prenova zdravstvene zavarovalnice, plače zaposlenih v zdravstvu, odhodi zdravstvenih delavcev iz javnega zdravstva v zasebno ali v tujino, problematika urgentne in družinske medicine, ureditev javne mreže. To je le nekaj nakopičenih težav, ki čakajo novega ministra.

Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, ki v zadnjih tednih ni skoparil s kritikami na računa odhajajočega ministra, na vprašanje, ali je reformo še mogoče izpeljati, za medije odgovarja, da reforme nikoli ne bomo izpeljali do konca, propadanje pa da bi se dalo ustaviti. “Veliko je že zastavljenega, kar je zastavil premier, če bi to nadaljevali, je upanje. A ne bo hitro, ne bo čez noč,” je ocenil. “Če bomo konec leta na istem nivoju, bo to velik uspeh, ogromno truda bo potrebnega, da bomo ohranili to zdravstvo, kar imamo, še več pa, da bi se vsaj nekaj izboljšalo. To je tek na dolge proge. Nikoli pa se ne bo zgodilo tisto, kar je Bešič Loredan napovedal, da bo 1. 1.2026 vse rešeno,” je sinoči povedal za Pop TV. Dodal je, da bi vsi javni zavodi in koncesionarji, ki so tudi del javnega sistema - glede tega se v strateškem svetu ne bodo šli ideoloških vojn - lahko delali več in bolj kvalitetno. Glede bodočega ministra pa Brecelj meni, da bi bilo bolje, da bi to postal nekdo, ki ni zdravnik ima pa široko strokovno poznavanje, vendar takih ljudi v Sloveniji ni veliko. Prav tako ne pričakuje, da bi ga dobili pred jesenjo.

15. oziroma 21. minister za zdravje

Danijel Bešič Loredan je bil 15. slovenski minister za zdravje od leta 1990. Gre za zahteven resor, kjer so bili tudi v preteklosti odstopi ministrov pogosti. Če upoštevamo, da je bil dvakrat za ministra imenovan Andrej Bručan, trikrat Tomaž Gantar, funkcijo ministra za zdravje pa so trikrat začasno opravljali tudi premierji, pa je bil 21. zapored. Le Milojka Kolar Celarc je na položaju ostala celoten mandat.

Odgovornost za nemoteno delo naprej je zdaj v rokah premierja Roberta Goloba, je prepričan tudi nekdanji zdravstveni minister in član strateškega sveta Dorjan Marušič.Kot ocenjuje, je bilo to na nek način nakazano že s prenosom strateškega sveta z ministrstva za zdravje na vlado.

Hitre menjave za kontinuiteto dela niso dobre

Da ponavljajoče se hitre menjave na čelu zdravstvenega resorja vedno znova prelagajo prepotrebne reforme, saj se ključne spremembe lahko izpeljejo le ob stabilnosti, skrbi zdravniško zbornico. Obžalujejo, da vsaj glede osnovnega zdravstva, ki mu je bila tokrat prvič vsaj deklarativno izražena najvišja prioriteta in podpora ni prišlo do pomembnih premikov, kaj šele spremembe trendov. “Javno zdravstvo temelji na njegovih zaposlenih, zato pričakujemo predvsem rešitve, kako ohraniti obstoječe ljudi v javnem zdravstvu na vseh ravneh in kako zagotoviti dodatne moči, ki jih bomo potrebovali zaradi staranja in s tem povezanih vse večjih potreb za zdravstveno oskrbo v družbi,” so izpostavili. Od osebe, ki bo prevzela ministrstvo, pričakujejo, da bo z modrostjo, izkušnjami in na podlagi primerov dobrih praks iz tujine povezala vse zaposlene v zdravstvu na eni strani in na drugi strani upoštevala naraščajoče potrebe ljudi.

Zdravniška zbornica Slovenije

“Javno zdravstvo temelji na njegovih zaposlenih, zato pričakujemo predvsem rešitve, kako ohraniti obstoječe ljudi v javnem zdravstvu na vseh ravneh.”

Najslabše je, če bi delo na ministrstvu zastalo, opozarja tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič: “Javni zdravtveni sistem nima časa čakati in potrebuje rešitve takoj.” Brez močne osebnosti na čelu ministrstva za zdravje “s političnim zaledjem in veliko znanja”, ki bo zagovarjala obstoj javnega zdravstva, se nam bo javni zdravstveni sistem še naprej sesuval pred očmi, je ocenila. “Verjamem, da bomo tako osebo pri nas še našli. Morda bi bilo zanimivo, če enkrat za spremembo minister za zdravje ne bi bil zdravnik,” je dejala.

Tudi član civilne iniciative Glas ljudstva, v kateri so Bešiča Loredana pozivali k odstopu, Jaša Jenull meni, da novi minister ali ministrica ne bi smel biti iz zdravniškega ceha, ampak bi moral dejansko zastopati interese in potrebe vseh pacientk in pacientov. Nekdanji zdravstveni minister in član iniciative Dušan Keber pa je za Večer ocenil, da je odstop ministra pozen, vendar pa ne prepozen. “ Iz izjav predsednika vlade smo razumeli, da se predsednik vlade vsaj v celoti ni strinjal s pogledom ministra, kar seveda vzbuja upanje, da bo za bodočega ministra dejansko izbral takšno osebo, ki jo bo vodil interes, da ohrani in okrepi javno zdravstvo,” je navedel. Novi minister bi po Kebrovi oceni moral poznati zdravstveni sistem ter gojiti vrednote, ki podpirajo socialno državo in javno zdravstvo, ter imeti izkušnje v smislu učinkovitega strokovnega dela in menedžmenta.

Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakuje, da bo vlada po odstopu ministra za zdravje začela krepiti javni zdravstveni sistem, ki je hrbtenica. Od naslednika Bešiča Loredana pa, da bo deloval na ta način v dobro zavarovancev in da bo krepil dostopnost in kakovost javnih storitev.

Fides: v največji krizi se ukvarjajo sami s seboj

Da odstavljanje ministrov in kaos zdravstvene politike niso dobra popotnica za iskanje rešitev, pa so ocenili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. “Namesto merjenja mišic na zdravstveni sceni si državljani zaslužijo premišljene in odločne korake reševanja zdravstvenega sistema. Obljub in prekršenih časovnic vlade je bilo dovolj,” so poudarili in dodali, da nam je stresni test zdravstva vzel leto dragocena časa in da zdaj “časa za oklevanje pri reformah preprosto ni več”. V Fidesu imajo občutek, da si politični odločevalci pred resnostjo problemov, pri čemer opozarjajo na “masovne” odhode in nezavidljivo kadrovsko sliko v javnem zdravstvenem sistemu, še vedno zatiskajo oči in “se v največji krizi zdravstva ukvarjajo sami s seboj”. Kadrovske menjave v vladi pa po njihovem niso izgovor, da vlada takoj ne pristopi k realizaciji dogovorjenega zdravstvenega plačnega stebra, ki bo sledil ureditvam držav z učinkovitim javnim zdravstvom z namenom ohranitve zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, so opozorili.

Najti pravega naslednika bo zelo težko

Premier Robert Golob, za katerega je prav zdravstvene reforma eden najpomembnejših vladnih projektov, je zagotovil, da se reforma, ki se je že doslej izvajala na več ravneh, nadaljuje: “Reforma se ne bo ustavila, poskusili bomo najprej pridobiti novo ekipo in vpeljati v delo v čim krajšem času.”

Kdo bi utegnil prevzeti resor v tako zahtevnem obdobju, še ni znano. Se pa vse glasneje omenja možnost, da bi kar premier sam začasno, med poletnimi počitnicami, prevzel vodenje zdravstvenega resorja, kar se sicer ne bi zgodilo prvič.

Še pred iskanjem naslednika ministra, ki se bo zagotovo usedel na enega najbolj zahtevnih in trenutno tudi najmanj zaželenih stolov, se bodo morali poslanci seznaniti z odstopom Bešiča Loredana, s čimer bo ministru v odstopu prenehal mandat. To naj bi storili na izredni seji v četrtek.

---