V Šempetru bi razvijali onkologijo, ustavlja se pri pomanjkanju kadrov

Šempetrska bolnišnica bo vključena v mrežo onkološke dejavnosti, s kazalniki kakovosti pa bodo, podobno kot v drugih regijah, izboljšali oskrbo bolnikov z rakom, napovedujejo v Šempetru. “Bolnišnica ima ambicijo razvoja onkologije, bo pa to odvisno v prvi vrsti od kadrov,” pravi direktor Dimitrij Klančič. Kadre pa, kot drugod, iščejo z lučjo pri belem dnevu.

ŠEMPETER > “Eden glavnih ciljev programa obvladovanja raka je izboljševanje kakovosti obravnave onkoloških bolnikov, ne glede na to, iz katere regije prihajajo oziroma v kateri bolnišnici se zdravijo,” je ob obisku bolnišnice v Šempetru povedala koordinatorka programa Sonja Tomšič. Trenutno po bolnišnicah, kjer izvajajo onkološko diagnostiko in zdravljenje, vzpostavljajo kazalnike kakovosti za obravnavo petih najpogostejših rakov.

Imeli bi več obravnav, če bi imeli kader

Do leta 2025 naj bi vzpostavili mrežo onkološke dejavnosti, v katero bo vključena tudi šempetrska bolnišnica, kjer obravnavajo bolnice in bolnike z rakom dojk, debelega črevesa in danke, z urološkimi in krvnimi raki. Bolnišnica že izvaja preventivne programe Dora, Zora in Svit, diagnostiko, operacije najpogostejših rakov in zdravljenje, od kemoterapije do hormonske in biološke terapije ter delno imunoterapije, ki bi jo radi širili. A v ambulanti dela le internistična onkologinja Mojca Humar, ki je obenem v vlogi predstojnice internistične službe. “Imamo približno 2000 obravnav na leto v naši ambulanti, bilo pa bi jih vsaj še enkrat toliko ali več, če bi imeli več zdravnikov specialistov,” je pojasnila, da je pomanjkanje kadrov resna težava. Direktor bolnišnice Dimitrij Klančič potrjuje. Danes se je z vodstvom Onkološkega inštituta dogovoril, da si bodo na področju kadrov pomagali. Potrebujejo zdravnike in negovalno osebje: “Kadri nam predstavljajo ozko grlo. Ta trenutek bi bili veseli že enega zdravnika, takoj pa bi jih potrebovali vsaj tri.”

Mojca Humar

onkologinja, v.d. predstojnice internistične službe

“Po zgledu ostalih regij bi radi vzpostavili soliden mobilen paliativen tim, s katerim bi pacientom lahko nudili čim boljšo oskrbo doma.”

“Naša želja je obuditi paliativno oskrbo in jo nadgraditi, tudi s pomočjo za svojce. Marsikdo z rakavimi boleznimi si želi biti čim dlje doma, tudi mi želimo, da bi po zgledu ostalih regij vzpostavili soliden mobilen paliativen tim, s katerim bi pacientom lahko nudili čim boljšo oskrbo doma,” je povedala Mojca Humar.

Z visoko kakovostjo do novih programov?

Ali bodo v Šempetru v okviru mreže dobili dodaten program in nove storitve, Tomšičeva noče špekulirati: “Kar se tiče programov, bomo videli, kakšen bo razvoj dogodkov. Počakati bo treba na kazalnike kakovosti.” Glede na to, da se število rakov povečuje, je strokovna direktorica Onkološkega inštituta Irena Oblak prepričana, da dela ne bo zmanjkalo: “Šempetrska bolnišnica zdravi pogoste lokalizacije, mislim, da jih bo zdravila še naprej. Število onkoloških bolnikov raste dva odstotka na leto, želimo si, da periferne bolnišnice prevzamejo tudi paliativo in del rehabilitacije.” Na leto namreč odkrijejo 16.000 primerov raka. Kot je dodala, je šempetrska bolnišnica pomemben del slovenske onkologije, s katero uspešno sodelujejo.

Dimitrij Klančič

direktor bolnišnice

“Kadri nam predstavljajo ozko grlo. Ta trenutek bi bili veseli že enega zdravnika, takoj pa bi jih potrebovali vsaj tri.”

“S kazalniki kakovosti bo največjo dobrobit imel pacient,” pa poudarja Klančič, ki si obeta, da bi v Šempetru obravnave rakov dojke, debelega črevesja in dank ter urogenitalnega trakta nadgradili, predvsem s pulmologijo. “Imamo ambicijo razvoja. Poleg kazalcev kakovosti pa bo to odvisno od kadrov. Vodstvo bolnišnice se bo potrudilo tudi, da bo naredilo vse za izboljšanje infrastrukture in aparatur,” je zatrdil Klančič.

---