Za prihodnost klekljanja se ni bati: na tekmovanju množica 200 mladih

Z množično obiskanim nastopom domačega plesnega kluba, je nocoj padla zavesa 41. festivala idrijske čipke. Današnji vrhunec je bilo državno tekmovanje v klekljanju z rekordno udeležbo 240 tekmovalcev. Najboljši klekljarici Milena Kalan Frančeškin in Špela Pregelj sta prišli iz Nove Gorice in Cola.

Odpri galerijo

IDRIJA > Državno tekmovanje v klekljanju z rekordno udeležbo mladih in ponovno višjo odraslih tekmovalcev - ja, tudi precej fantov je bilo med čipkaricami - je še enkrat več potrdilo, da se za prihodnost klekljanja ni bati. To je že v prejšnjih dveh dneh pokazalo kar 14 razstav čipk in strokovnih delavnic. Idrijčani pa so z množično udeležbo na večernih koncertih “zavpili”, da so lačni zabave.

Skoraj 200 deklet in fantov je na državno tekmovanje v petih težavnostnih kategorijah klekljanja prišlo po predhodnih šolskih izborih. Kar štiri zmagovalke so osvojile več kot 90 odstotkov točk in s tem zlata priznanja Ivanke Ferjančič, prve učiteljice klekljanja v Idriji. Prva mesta in zlato so si priklekljale Manca Tonin (Kamnik), Tina Jeram (Cerkno), Anika Zabukovec Idrija in Veronika MIkuž (Podkraj). Srebrno priznanje, a prvo mesto v kategoriji, je osvojila Nia Primožič iz Idrije.

Največ, kar 94 odstotkov možnih točk, je osvojila mojstrica, odrasla tekmovalka Milena Kalan Frančeškin iz Nove Gorice. Drugo in tretje mesto v najtežji kategoriji (letos za odrasle prvič le eni) idrijskega risa s sukanim risom sta osvojili Anja PetekIlešič (91 odstotkov točk, Logatec) in Tina Dolinar (90 odstotkov, Horjul). Za najlepšo čipko festivala po izbiri obiskovalcev je bil proglašen zahteven prtič Špele Pregelj iz Cola.

Ob stalni muzejski razstavi Z nitjo pisana zgodovina, do konca avgusta ostajajo odprte štiri razstave. Med njimi tudi osrednja muzejska Skupaj v krogu, ki je posvečena vrhunskim čipkaricam in njihovim zgodbam. Ob prerivanju kar 14 razstav so v dneh festivala najlepše ostale nekoliko prezrte.

Kljub velikemu zanimanju za prikaz svilogojstva in oživljanja pridelave svile v Sloveniji, bi si razstava Sijaj svilene niti zaslužila večjo pozornost. Lastnica namenskega inštituta Rebeka Lucijana Berčič je s pomočjo primorskih gojiteljev murv in sviloprejk - zlasti Valentina Furlana iz Preserij pri Braniku, s celovitim prikazom poti do sajenja murv, preko gojenja sviloprejk do pridelave svile, navdušila. Razstava je prikazala tudi uvodne čipke, ki so nastale iz svilenih niti.

Organizatorji, ki so skupaj z osrednjim Zavodom za turizem pripravili imeniten, končno spet dobro obiskan festival, bi vendarle morali razmisliti, kako dogajanje iz prenatrpanega vikenda razporediti čez vse poletje. V soboto ponoči so ga razbremenili z nekaj koncerti in pet tisoč obiskovalcev je dalo vedeti, da so željni tako etnologije kot zabave.

---