Tadej Pišek med monodramo, plesno predstavo in koncertom

V nedeljo, 11. junija, bo na vrtu muzeja Sartorio v Trstu podelitev nagrad Tantadruj za najboljše umetniške dosežke primorskih gledališč v letošnji sezoni. Slovesnost bo obogatila premiera nove uprizoritve Slovenskega stalnega gledališča Trst O snegu in ljubezni, ki je adaptacija kratkega romana Marka Sosiča v režiji Tadeja Piška.

V predstavi bodo z avtorjem priredbe in režije nastopili tudi Mojca Špik, Inan Du Swami in Marjan Peternel, ki so podpisali koreografije in izvirno glasbo. Tadej Pišek nam je v pričakovanju premiere razkril vsebine tega novega projekta SSG v sodelovanju z Zavodom Godot.

V Trstu vas poznamo predvsem kot režiserja in avtorja otroških predstav. Kako je prišlo do skoka v dinamike predstave za odrasle?

“Svojega ustvarjanja ne delim na predstave za odrasle in otroke, vsake predstave se lotim predano, premišljeno in z enakim angažmajem. Res je, da sem že kot član igralskega ansambla dobil zaupanje takratnega umetniškega vodje za uprizoritev treh avtorskih otroških predstav, ki so vse naletele na izjemen odziv. V svojih šestih sezonah s SSG-jem sem na tržaškem odru kot igralec ustvaril precej več odraslih predstav kot otroških. Kot režiser odrasle predstave pod okriljem SSG-ja pa res delujem prvič.”

Kako bi definirali predstavo po vsebini in uprizoritvenem konceptu?

“Kratki roman o snegu in ljubezni je izjemno kompleksen, saj skozi značilni jezik Marka Sosiča prepleta pet nivojev pripovedi, od konkretnega dogajanja do misli, spominov in različnih odnosov. Naša uprizoritev bo seveda zajela le delček tega romana. V uprizoritev bomo prvotno vstopili skozi čudovit pisateljev jezik in pripoved, ki se bo prepletala s plesom in živo glasbo. Gib bo dopolnjeval govor, glasba gib in gib glasbo. Uprizoritveno se torej gibljemo nekje med monodramo, plesno predstavo in koncertom.”

Vas je nagovoril najprej slog avtorja ali sama zgodba?

“Ta roman prebiva v mojih mislih že več let. Sosičev slog pisanja mi je izjemno blizu in me močno nagovarja. Tudi prva predstava, ki sem jo igral v SSG-ju, je nastala po njegovem besedilu in lahko bi rekel, da sem v tržaški prostor vstopil skozi njegovo poetiko. Kratki roman o snegu in ljubezni je v svoji sporočilnosti vedno bolj aktualen, pomemben. Dejstvo, da fašizem in sovraštvo v našo družbo brezsramno vstopata skozi glavna vrata in se naseljujeta v razmišljanje in jezik slehernega izmed nas, je strašljivo in je o tem nujno potrebno spregovoriti. Gledališče mora biti občutljivo na družbene premike in se nanje odzivati.”

Po kakšnem principu ste pristopili k priredbi izvirne novele?

“Dolgo sem iskal ključ, kako bi roman postavil na oder. Preizkušal sem različne kombinacije števila nastopajočih, se poigraval z načini klasične dramatizacije in dialoške forme ... Na koncu sem se odločil, da morata skozi uprizoritev zazveneti Marko in njegova beseda. K sodelovanju sem povabil še vrhunskega pianista Marjana Peternela, ki bo na klavirju v živo ustvarjal glasbeno podobo, in plesalca ter akrobata Mojco Špik in Inana Du Swamija, ki bosta govor in glasbo nadgradila s fizičnim gledališčem.”

---