V Brdih bodo zadovoljni, če bodo imeli tretjino lanske letine češenj

Po obilnih padavinah, zaradi katerih so plodovi zgodnjih sort popokali, jih je na izpostavljenih legah v Brdih oklestila še torkova močna burja, zato bo pridelka gotovo veliko manj kot lani. Podobno je bilo tudi v Vipavski dolini, kjer sadjarji upajo, da bo več sreče s poznejšimi sortami.

GORIŠKA > “Burja je polomila precej mladja. Češnje pa so obtolčene in počene. Prva sorta, early lorry je uničena, stoodstotno, precej pa je poškodovana tudi že sorta burlat, za ostale pa upam, da bo burje in dežja konec, da bomo imeli kaj brati,” je povedal sadjar Bogdan Slokar iz Lokavca, ki ima 650 češnjevih dreves. Povedal je tudi, da pričakujejo veliko manj pridelka kot lani. Če se bo tako nadaljevalo, tudi 50 odstotkov manj.

Bogdan Slokar

sadjar iz Lokavca

“Burja je polomila precej mladja. Češnje pa so obtolčene in počene. Prva sorta, early lorry je uničena, stoodstotno, precej pa je poškodovana tudi že sorta burlat, za ostale pa upam, da bo burje in dežja konec, da bomo imeli kaj brati.“

Kot je pojasnila Sara Spačal Dovžak, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica (KGZ), je torkova burja predvsem na izpostavljenih legah na Primorskem sadjarjem povzročila kar nekaj nevšečnosti. Močan veter je povzročil predvsem trebljenje plodov, zlasti češenj, ki so odpadale oziroma so obtolčene, polomil in poškodoval pa je tudi mlade poganjke na vseh sadnih vrstah.

Več škode zaradi dežja kot zaradi vetra

Še manj dobrodošel kot burja, ki je prizadela le sadna drevesa na izpostavljenih legah, je za sadjarje v tem času dež.

Aleksij Mavrič

sadjar s Kojskega

“Že mraz je pobral polovico pridelka, kar je ostalo, pa zdaj počasi pobira dež. Bolj so poškodovane te prve sorte češenj, ker so tik pred obiranjem, kasnejše so še zelene.”

“Še posebej to velja za češnje, saj povzroča pokanje plodov in hitrejši razvoj bolezni in škodljivcev. Poudariti pa je treba, da so krivci za manjši pridelek sadja v letošnjem letu predvsem lanske ekstremne vremenske razmere z visoko temperaturo in sušo, ki sta povzročili slabšo diferenciacijo cvetnega nastavka za letošnje leto, pa tudi oprašitev je bila slaba zaradi nizkih temperatur in pozebe v času cvetenja sadja,” je še pojasnila Sara Spačal Dovžak.

Povedala je tudi, da so ves čas v stiku s sadjarji. Pri vseh teh nevšečnostih jim priporočajo uporabo biostimulansov za krepitev sadnega drevja, da si to opomore in bo manj dovzetno za napade bolezni in škodljivcev.

V Brdih bodo veseli tretjine lanskih češenj

Na vetru izpostavljenih višjih legah je bila torkova burja problem tudi v Brdih. Kot je povedal Matjaž Prinčič, terenski svetovalec KGZ v Brdih, so plodovi zgodnje sorte češenj early lorry, ki bi bile na trgu že konec tega tedna, več kot 50-odstotno popokani, zato je vprašanje, koliko jih bo na voljo. Zaradi obilice vode so nekoliko popokane tudi že češnje sorte burlat, ki naj bi bile na trgu od sredine prihodnjega tedna.

“Tudi srednjih sort bo manj. Nekatere poznejše sorte so sicer bolj trpežne in odporne na pokanje, a kar se te vodnatosti tiče, že lep čas ni bilo tako. Vsekakor se nam obeta slabša letina. Če bomo prišli na tretjino lanske letine, bomo zelo zadovoljni,” je še povedal.

Podobno kot oba svetovalce KGZ je povedal tudi sadjar Aleksij Mavrič s Kojskega. Ker ima češnje, ki rasejo na 2,5 hektarja površin, na zavetnih lokacijah, mu jih burja ni poškodovala, je pa dež tisti, ki mu uničuje pridelek.

“Že mraz je pobral polovico pridelka, kar je ostalo, pa zdaj počasi pobira dež. Bolj so poškodovane te prve sorte češenj, ker so tik pred obiranjem, kasnejše so še zelene,” je povedal in dodal, da bi se takoj podpisal pod to, da bodo letos pridelali tretjino lanske letine. Za marelice, s katerimi ima zasajena 2, 5 hektarja površin, ga ne skrbi toliko, ker niso še toliko zrele, sicer pa, tudi odvisno od sorte, pričakuje neko srednjo letino.

---