Zapis strešic je in bo brezplačna pravica vseh

Izdaja vozniškega dovoljenja s pravilno zapisanimi šumniki v imenu in priimku stane točno toliko, kolikor stane izdaja dokumenta brez č-ja, š-ja in ž-ja. Če je torej vozniku ime Matjaž Žižek ali Antonio Rossi, je strošek enak, ne glede na to, če nam uradna oseba sprva razloži drugače. V tem primeru ji moramo odgovoriti, da to ne drži. Pravico do ustrezno zapisanega imena brez (dodatnih) stroškov pa je mogoče doseči na podlagi določbe sedmega člena zaščitnega zakona iz leta 2001.

Za zapis šumnikov na vozniška dovoljenja ni nobenih preprek, v primeru zapletov pa je treba biti vztrajen.
Za zapis šumnikov na vozniška dovoljenja ni nobenih preprek, v primeru zapletov pa je treba biti vztrajen. 

TRST > Vse kaže, da je težava, v katero je marca trčil pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji in v zvezi s katero je senatorka Tatjana Rojc naslovila poslansko vprašanje na notranjega ministra Mattea Piantedosija, rešena. No, vsaj delno, kajti možnost, da bo v prihodnje še prišlo do podobnih zapletov, ni izključena, posamezne primere pa lahko brez težav rešimo. Potrebna sta le vztrajnost in nekaj časa.

Rešitev s klicem v Rim

Spomnimo, da je pred slabima dvema mesecema Tržačan (zdaj lahko objavimo tudi njegovo ime - šlo je za Štefana Čoka) ob začetku postopka obnove vozniškega dovoljenja zaprosil za zapis strešic, saj je želel biti v vseh dokumentih Štefan Čok in ne Stefan Cok. Odgovor, ki ga je prejel od italijanskega avtomobilskega kluba ACI, pa je bil, da zadeva ne gre avtomatično in da bo torej moral zaprositi za duplikat dokumenta.

Uradno je torej šlo za spremembo osebnih podatkov v bazi ministrstva, za katero bi moral plačati okoli 50 evrov. Skupni strošek obnove dovoljenja bi ga tako stal okoli 150 evrov, precej več morajo odšteti vozniki brez strešic. Tehnično gledano ni šlo za “doplačilo” za uveljavitev pravic, kot so glasno poudarjali slovenski mediji, ampak za reševanje nastale težave (neskladja v zapisu na različnih dokumentih) z nepotrebnim, a plačljivim postopkom.

Čok se je po neuspelem poskusu reševanja zadeve na uradu za promet obrnil na službo za jezikovne pravice ZaJezik, kjer so ga usmerili do pravega naslova na prometnem ministrstvu. Sledil je brezplačni popravek v bazi in zadeva je bila v relativno kratkem času in brez stroškov rešena.

Da državljan sam stopi v stik z ministrstvom in zahteva pravico, seveda ni pravi način reševanja težav, ki zadevajo večjo skupnost. “Za vse mora veljati isti postopek. Zdaj lahko rečem, da ni vse rešeno, ni pa niti vse narobe,” pravi Čok, ki pa poudarja, da pripadniki slovenske manjšine ne smejo sprejeti logike, po kateri je zapis šumnikov tako rekoč plačljiv. “Veliko ljudi pa mi je povedalo, da z zapisom strešic niso imeli težav. Se pravi, da je precej odvisno od uradnih sogovornikov, a glavno je eno: zdaj vemo, kako se lahko zadevo reši,” je pozitiven Čok.

“Nihče ne sme plačati več”

Težava ni sistemska, vseeno pa problemi lahko nastanejo. “Takšni zapleti so redki, podobni primeri pri izdaji dokumentov pa so različni in raznoliki,” pravi Livio Semolič iz službe ZaJezik, ki našteje tudi nekaj vzrokov za zaplete. Komunikacija se lahko zatakne na ravni urada za promet, kjer so kadrovsko podhranjeni, ali pa v Rimu. Italijanska birokracija je kompleksna in komplicirana, zato možnosti, da pride do napak, niso redke.

“Pomembno je, da imamo pravno podlago in da ima služba ZaJezik ustaljene kanale institucionalne narave, preko katerih lahko pomaga pri reševanju problemov. In doslej smo bili uspešni čisto vsakič. Višji stroški pri izdaji vozniškega dovoljenja zaradi šumnikov so bili pravzaprav posledica tehničnih težav. Vendar je jasno, da nihče ne sme plačati več od ostalih,” zaključuje Livio Semolič.

Mitja Tretjak, Primorski dnevnik


Najbolj brano