Bodo v dolini Soče prebili mejo milijon nočitev?

Dolina Soče od izvira reke v Trenti do akumulacijskega jezera pri Mostu na Soči se je v pičlih zadnjih dveh desetletjih postavila ob bok najbolj prepoznavnim slovenskim destinacijam, kot so denimo Bled, Bohinj in slovenska Istra z obalo. Kot outdoor destinacija pa je vodilna. Hiter turistični razvoj brez izkušenj, kakršne imajo v razvitih alpskih državah, Posočje postavlja pred zapletene izzive uravnoteževanja predvsem poletnega obiska z obstoječo ponudbo in pomanjkljivo infrastrukturo.

Brez pretiravanja lahko trdimo, da dolina Soče gostom ponuja največ med enajstimi slovenskimi destinacijami, ki jih izpostavlja osrednji slovenski turistični portal Slovenija.info. Če gremo od izvira Soče navzdol in omenimo ključne posebnosti, obiskovalcem trentarska dolina približa Triglavski narodni park s tamkajšnjim informacijskim centrom in razstavo. Bovška je najbolj prepoznavna po kajakaštvu, raftanju, soteskanju in zip line doživetju, športnem letališču ter seveda zimsko poletnem prekomejnem centru Kanin. Kobariška izstopa z zgodovinskim turizmom oziroma vpogledom v soško fronto v Kobariškem muzeju in fundacijo Poti miru z muzeji na prostem, kulinariko z vodilno Hišo Franko in Breginjskim kotom z Nadižo, ki poleti privablja množice kopalcev. Od tam je kratek skok k sosedom v Benečiji. Tolmin so na svetovni zemljevid med drugim postavili festivali na Sotočju, zlasti Metaldays, ki pa je odšel. Blizu Tolmina vabi urejena in najbolj obiskana naravna znamenitost Tolminska Korita. Svojstven čar premore Most na Soči z akumulacijskim jezerom v prelivajočih barvah. Tam se v Sočo izliva Idrijca, ki je enako kot Nadiža magnet za kopalce, dodatno še za ribiče. Šentviška planota je povsem drugačna, nežno valovita in kmetijsko razvita. Med mlajšimi je prepoznavna po dobrodelnem festivalu Gora rocka.

Če pogledamo malo drugače, je Posočje prepoznavno najprej po Soči, po outdoor bolj ali manj adrenalinskih športih, jadralnem padalstvu, ribiškem turizmu, planinarjenju, kolesarjenju z vse bolj urejenimi kolesarskimi potmi. Množično prihajajo pohodniki po najbolj priljubljenih Alpe Adria Trail in novejšo Juliana Trail, domačini so uredili brezkončno mrežo lokalnih poti z vsebinskimi tablami, ki približajo naravne, kulturne, zgodovinske, etnološke posebnosti. Ne smemo pozabiti na kmetijstvo, ki skrbi za urejeno krajino, zagotavlja lokalno hrano s sirom na čelu in vabi z edinstvenimi živimi planinami. Toliko je tega, da je res težko zaobjeti.

Posebnost Posočja je v tem, da so ponudbo razvili v relativno kratkem času dveh desetletij in to brez predhodnih izkušenj, ki so bile v oporo Avstriji, Italiji, Švici ... Z učinkovito promocijo so število nočitev dvignili od 20.000 pred dvema desetletjema do magične meje milijon, ki jo pričakujejo v letošnjem letu.

Posebnost Posočja je v tem, da so ponudbo razvili v relativno kratkem času dveh desetletij in to brez predhodnih izkušenj, ki so bile v oporo Avstriji, Italiji, Švici ... Z učinkovito promocijo so število nočitev dvignili od 20.000 pred dvema desetletjema do magične meje milijon, ki jo pričakujejo v letošnjem letu. Nastala je zagata zaradi pomanjkljive infrastrukture in nesorazmerja med ponudbo turističnih postelj v apartmajih in kampih ter v hotelih, ki primanjkujejo. Slednji so predpogoj za celoletni turizem. Večina gostov, tudi zaradi outdoor ponudbe, prihaja poleti. Dolina je predvsem v juliju in avgustu preobremenjena, kar domačine, vsaj tiste, ki s turizmom ne služijo, že pošteno moti. Trudijo se, da bi sezono podaljševali.

Med večjimi izzivi sta dva; Kanin in upravljanje s plovbo po Soči. Zaradi 50-milijonske naložbe v novo gondolo in celovito posodobitev zimsko letnega centra, ki ima zadnja leta več gostov poleti kot pozimi, Bovčane z lastnico Občino Bovec pošteno boli glava. Vse visi v zraku, zakon o Kaninu, s katerim naj bi država zagotovila denar, še ni prišel v državni zbor. Zlasti bovški hoteli, kot so Mangart, Alp in še vedno zaprti Kanin, ki veliko vlagajo v obnovo, so v negotovosti glede svojih strategij za naprej.

Uravnavati bo treba plovbo po Soči, kjer je preplet interesov podoben gordijskemu vozlu. Športne agencije so se namnožile na številko 80, od tega jih je samo 25 domačih. Slednje, ki so povezane v GIZ raftarjev, stalno poudarjajo, da si zaslužijo prednost pred prišleki iz tujine. Pripravljajo nov pravilnik, ki naj bi domačine postavil v ospredje, toda posvojiti ga morajo vse tri posoške občine, Bovec, Kobarid in Tolmin. Ob tem se pojavljajo še kritike, da so pavšali za rafte prepoceni in da jih je treba ukiniti ter agencijam zaračunati toliko, kolikor prevozijo potnikov. To bo zelo trd oreh. Če ga ne bodo skupno in usklajeno strli, se lahko zgodi, da bo težko priborjeno skupno upravljanje z reko razpadlo, kar pa bi bila še največja škoda za dejavnost, ki je ponesla ime Soče v svet.

---