Jasna Humar se izzivov loteva z optimizmom in jasno vizijo

Svet zavoda šempetrske bolnišnice je pred dnevi za strokovno direktorico bolnišnice imenoval kirurginjo Jasno Humar, ki je bila od julija lani na tem mestu kot vršilka dolžnosti. Bolnišnico želi strokovno dvigniti na višjo raven in ji dati pravo mesto v regiji. Da bi za vse, ki živijo na tem koncu, lahko optimalno poskrbeli in jim nudili čim več zdravstvenih storitev doma.

Strokovna direktorica Bolnišnice Nova Gorica Jasna Humar (prva 
z leve), direktor Dimitrij Klančič in predsednica sveta zavoda 
Metka Jelinčič Maraž  Foto: Rosana Rijavec/STA
Strokovna direktorica Bolnišnice Nova Gorica Jasna Humar (prva z leve), direktor Dimitrij Klančič in predsednica sveta zavoda Metka Jelinčič Maraž  Foto: Rosana Rijavec/STA

ŠEMPETER > Napovedi so zelo ambiciozne; kako jih nameravate uresničiti?

“Bolnišnica ima več kot 900 zaposlenih, med njimi je veliko vrhunskih strokovnjakov. Izmenjava znanj med našimi zaposlenimi in pridobivanje novih strokovnjakov sta ključna za ustanovo, ki lahko že sedaj poskrbi za zdravstvene potrebe prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih, od varnega in udobnega poroda do skrbi za najstarejše in najbolj bolne. Žal so nekatere žalostne zgodbe zadnjih let omajale zaupanje v našo bolnišnico, zato želimo pokazati in dokazati, da v Šempetru vsem nudimo visoko strokovno zdravljenje in oskrbo.”

“Zavedamo se, da je vsak dan čakanja mučen, zato se trudimo skrajšati čakalne dobe. Za to, da bi poskrbeli za vse takoj in zdaj, nas je premalo in pričakovanja so včasih nerealna.”

Odhod štirih sodelavcev

Kako je s čakalnimi vrstami?

“Zavedamo se, da je vsak dan čakanja za pacienta lahko mučen, zato se z različnimi ukrepi trudimo skrajševati čakalne vrste. Ampak medicina ljudem nudi vedno več storitev. Za to, da bi poskrbeli za vse takoj in zdaj, nas je premalo in pričakovanja so včasih nerealna. Prednostna naloga regijske bolnišnice je nudenje hitre pomoči vsem življenjsko ogroženim. V urgentnem centru lahko nudimo takojšnjo diagnostiko in zdravljenje hudih poškodb, nenadnih bolezni in poslabšanj kroničnih stanj. Gre dobesedno za reševanje življenj. Poskrbeti moramo za onkološke bolnike, starejše s številnimi boleznimi, ljudi ki so zaradi hude bolezni ali poškodbe izgubili sposobnost samostojnega življenja. Prav to zadnje počnemo na oddelku za rehabilitacijo otrok in mladine v Stari Gori, ki je po dolgih letih dobil nove, sodobne prostore. Pomembno je, da znamo prepoznati tiste, ki naš čas in zdravljenje najbolj potrebujejo.”

“Poklici v zdravstvu so lepi in veseli smo vsakega, ki si je izbral to življenjsko pot, ki še zdaleč ni lahka.”

V zadnjem času ste ostali brez dveh radiologov, še dva naj bi odšla kmalu. Boste lahko zagotovili primeren obseg preiskav?

“Še pred nekaj leti smo ob vsakem razpisu za novo delovno mesto dobili več deset prošenj za zaposlitev. Ljudje so se oklepali svojih delovnih mest, mnogim sodelavcem je bila služba v Bolnišnici Nova Gorica prva in se bodo tu tudi upokojili. V zadnjih letih pa se možnosti za zaposlitev močno širijo, mladim je privlačna in široko odprta tujina, delovna mesta se odpirajo pri koncesionarjih in zasebnikih, naši strokovnjaki so zaželeni tudi v panogah, ki niso zdravstvo. Za nas to pomeni, da moramo ustvariti boljše pogoje za strokovno in osebnostno rast vsakega, ki se odloči vsaj del svoje poklicne poti preživeti z nami. Spreminjajo se tudi oblike zaposlitve. Delo od doma, pogodbene zaposlitve, delne zaposlitve so postale resničnost, ki lahko ob pravilnem upravljanju obogati bazen znanja in storitev v ustanovi. Odhod štirih sodelavcev je seveda velik izziv, vendar bomo prav z sodobnejšimi načini dela vseeno lahko zagotovili dovolj velik obseg radioloških preiskav.”

“Žal so nekatere žalostne zgodbe zadnjih let omajale zaupanje v našo bolnišnico, zato želimo pokazati in dokazati, da v Šempetru vsem nudimo visoko strokovno zdravljenje in oskrbo.”

Odšlo je še nekaj drugih specialistov. Kako jih boste nadomestili? Kakšne so izkušnje s pridobivanjem kadra iz tujine?

“Specialisti odhajajo in prihajajo. Nekaj sodelavcev smo izgubili, nekaj zdravnikov je opravilo specialistični izpit in obogatilo naš tim, pri nas sta se zaposlila dva specialista travmatologa, pogovarjamo se s tretjim. Zagotovo pa bi jih lahko zaposlili še več. Zdravniki iz tujine so že desetletja zaposleni v naši ustanovi, vsako leto pride kakšen nov, poleti se nadejamo zaposlitve kolegice mikrobiologinje iz Srbije. So pa postopki dolgi, saj je treba temeljito preveriti strokovno znanje in znanje jezika. Nihče si ne želi, da bi v naglici zaposlili zdravnika brez ustreznih kompetenc.”

“Pomembno je, da znamo prepoznati tiste bolnike, ki naš čas in zdravljenje najbolj potrebujejo.”

Kadrovske težave so tudi pri medicinskih sestrah, negovalnem osebju. Bo treba spremeniti procese dela?

“Seveda se trudimo in se bomo še naprej trudili, da bi bili procesi v bolnišnici čim bolje organizirani, da ne bi nastajale nepotrebne stiske in preobremenitve zaposlenih. Ampak delo v zdravstvu poteka 24 ur na dan, 365 dni na leto. Delamo z ljudmi, ki so zaradi bolezni ranljivi, pogosto žalostni, nejevoljni, jezni, prestrašeni. Potrebnega je veliko znanja, pa tudi potrpljenja, sočutja in dobre volje. Pa vendar, kaj je lepšega kot nasmeh ob zmanjšanju bolečine, zahvala ob uspešni ozdravitvi, sreča ob rojstvu zdravega novorojenčka? Poklici v zdravstvu so lepi in veseli smo vsakega, ki si je izbral to življenjsko pot, ki še zdaleč ni lahka. Za ustanovo je vsak medicinski tehnik, negovalec ali bolničar dragocen. Želimo aktivno sodelovati pri usmerjanju mladih v te poklice.”

Jasna Humar

Vse več posegov opravite v okviru tako imenovane dnevne bolnišnice. Kaj ta oblika oskrbe pomeni za paciente?

“Dnevna bolnišnica pomeni, da pacienti v bolnišnico pridejo zjutraj in jih do večera oskrbimo ter odpustimo v domačo oskrbo. Ta dejavnost poteka v bolnišnici že dolga leta, se pa število bolnikov, ki so primerni za tako oskrbo, z napredkom medicine veča. Zato smo z aprilom poskrbeli za 15 dodatnih postelj, ki so namenjene predvsem pacientom, pri katerih je bil opravljen operativni poseg. Tak način je za bolnike bolj prijazen, saj ne zahteva nočitve v bolnišnici.”

Uvedli ste izdajo zdravil ob odhodu iz bolnišnice v vaši bolnišnični lekarni. Kakšni so odzivi ljudi?

“Ne gre samo za izdajo zdravil, ampak tudi natančno razlago kliničnega farmacevta o načinu jemanja novih zdravil, možnih stranskih učinkih, delovanju. Pacientom se izdela tudi kartica zdravil, ki je v veliko pomoč pri jemanju zdravil doma. Storitev je seveda odlično sprejeta.”

Pri naložbah računajo na pomoč države

Začenjate nov večji cikel naložb, a kot ste dejali, lepši prostori in nova oprema ne morejo nadomestiti kadra.

“Na prvem mestu so seveda strokovni in prijazni sodelavci, so pa tudi lepši in bolj funkcionalni prostori pomembni za boljše počutje pacientov in zaposlenih. Od vselitve v prostore 'nove' bolnišnice bo kmalu minilo 50 let in že zdavnaj ne nudijo več primernega namestitvenega standarda. Vsi, ki so bili prisiljeni ležati v bolnišnici, vedo, kako težko je najti dober počitek v šestposteljni sobi, koliko prilagajanja je potrebnega, ko si stranišče in tuš deliš z desetimi ali več pacienti. V preteklih letih smo s pomočjo čezmejnega projekta obnovili sobe na porodniškem oddelku, ki so sedaj največ dvoposteljne, z lastno kopalnico, tako da imajo vsaj novopečene mamice in novorojenčki zasebnost in udobje. V naslednjih letih želimo podobne razmere zagotoviti tudi ostalim bolnikom. Želimo si tudi svetlih in dobro opremljenih ambulantnih prostorov, moderno opremljenih operacijskih dvoran in sodobno opremljenega centra za intenzivno nego. Posodobiti je treba oba laboratorija, dializo, radiološki oddelek. Gre za več deset milijonov evrov investicij, ki jih bomo lahko izpeljali samo s pomočjo države. Potekajo intenzivni pogovori o obnovi modre stavbe in novogradnji ob njej. Naleteli smo na veliko razumevanje vseh odločevalcev in upamo, da bomo še v tem desetletju vsem bolnikom in zaposlenim zagotovili lepo in sodobno bolnišnico.”


Najbolj brano