Čas za razvojni pospešek na obalni cesti
Čez dve leti bomo obeležili desetletnico odprtja predora Markovec in vsaj za zdaj ne kaže, da bomo takrat dočakali kakšno vidnejšo spremembo na obalni cesti, ki so jo leta 2017 zaprli za promet.
Medtem se je prelevila v priljubljeno pribežališče vseh, ki se v velikem loku raje izognejo gneči, vreščanju s plaž in bučnim terasam gostinskih lokalov. Kolesarji, tekači, sprehajalci, vozniki električnih skirojev in skuterjev, ljubitelji rolerjev, mamice z vozički, kopalci. Obalna cesta je sčasoma postala pretesna za vse in na trenutke se zdi tudi nekoliko nevarna, saj se na njej prepletajo želje in potrebe različnih segmentov obiskovalcev.
Za promet zaprta obalna cesta je seveda zgodba o uspehu, v kateri pa marsikdo pričakuje tudi nadaljevanje. Novo poglavje.
Kljub vsemu je to zgodba o uspehu, v kateri pa marsikdo pričakuje tudi nadaljevanje. Novo poglavje. Odločitev o izgonu avtomobilske pločevine seveda vsi pozdravljajo, a jih obenem skrbijo napovedi o razvojnih načrtih, ki jih snujeta občinski oblasti v Kopru in Izoli ob podpori države in najavi, da je treba za to v čim večji meri izkoristiti evropski denar. Skeptični so do nekaterih zamisli, ki bi po njihovem mnenju korenito posegle v njim ljubo “divjino”, čeprav nimajo nič proti ureditvi skalometa, saj so kamni zdaj nametani in zaradi ostrih robov res neuporabni, dostop v morje pa je pravi podvig. Tudi namestitev kakšnega plavajočega pomola se še sklada z njihovim prepričanjem, medtem ko ob drugih posegih že zmajujejo z glavo.
Gradbenim posegom in velikopoteznim turističnim načrtom ostro nasprotujejo v zavodu za varstvo narave. Pozivajo k previdnosti in spoštovanju načela: manj je več. Takšno razmišljanje delijo tudi redni obiskovalci, ki bodo najbolj zadovoljni, če bo obalna cesta v prihodnje ostala nedotaknjena. Diametralno je mnenje mladih, ki si ob obalni cesti želijo več dogajanja, gostinskih lokalov in poletnih zabav po vzoru nekaterih priljubljenih turističnih destinacij v tujini.
Trk interesov in želja enih in drugih je pričakovano izrazit. V obeh občinah se strinjajo, da je treba poskrbeti, da se ob načrtovanih ureditvah kakovost stanja morja in morske obale ne bosta poslabšali. Kaj imajo v mislih za ureditev tega dokaj pristno naravnega dela kratke slovenske obale, še ni znano. Kar ni v redu, saj je po šestih letih vendarle čas, da zavzamejo neko stališče in sprejmejo kakšno odločitev. Lahko razumemo, da so se zaradi občutljivosti prostora odločili za postopne korake in previdnost, kar je seveda pravilen koncept, a napočil je trenutek za pospešek. Prepričani smo, da je možno najti sprejemljiv kompromis med ohranitvijo narave in napredkom.