Bo doplačilno zavarovanje odpravilo tudi Golobovo vlado?

Praznik delavske, pravzaprav univerzalne solidarnosti, prihaja v času povečane pozornosti najbolj nerazumni slovenski solidarnosti revnih z bogatimi - za vse okrog 35-evrskemu doplačilnemu zavarovanju za zdravstvene storitve. Norost, uveljavljena kot začasna, je stara 30 let. S 15. vlado smo ponovno pred poskusom odprave nepravičnosti. Doplačila so cenovno zamrznjena in prenos iz zasebnih na javno zavarovalnico je pred vrati. V leto 2025 umaknjena odprava nepravične solidarnosti pa ostaja vprašljiva.

Vladi dr. Roberta Goloba je najmanjša od treh zavarovalnic, ki ponujajo v svetu edinstveno, domnevno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, še enkrat več ponudila izhod iz nepravične, za vse enake premije. Vlada je po napovedi njene skoraj tretjinske podražitve potegnila zavoro. Premijo je zamrznila pri dobrih 35 evrih in v proceduro državnega zbora vložila malenkostno spremenjen zakon predprejšnje vlade za prenos premij iz treh zasebnih v javno zavarovalnico - ZZZS. Odpravo nepravične dohodkovne solidarnosti je preložila v daljno leto 2025. Prav pri nameri odprave nore solidarnosti revnih za bogate se je grdo opeklo sedem predhodnih levosredinskih vlad. Vlado Marjana Šarca je namera odplavila, prej pa povzročila vrsto odhodov ministrov za zdravje. Verjetnost, da se bo to zgodilo tudi tokratni vladi, je precejšnja.

Začasnost, ki traja že 30 let

Kot dodatno poimenovano zdravstveno zavarovanje je bilo uzakonjeno z edino reformo slovenskega zdravstva leta 1992 in uvedeno leta 1993, kot začasno. Z leti in visokimi podražitvami premij je zgolj večalo solidarnost revnih z bogatimi. Solidarnost zdravih z bolnimi, bodo takoj popravili formalisti, čeprav okrog 35 evrov premije (med tremi zavarovalnicami se razlikuje za dober evro) dohodkovno podhranjenim odnese več odstotkov, najbogatejšim pa nekaj promilov mesečnih prihodkov.

Prav pri nameri odprave nore solidarnosti revnih za bogate se je grdo opeklo sedem predhodnih levosredinskih vlad. Vlado Marjana Šarca je namera odplavila, prej pa povzročila vrsto odhodov ministrov za zdravje. Verjetnost, da se bo to zgodilo tudi tokratni vladi, je precejšnja.

Podražitev, ki jo je v višini dobrih deset evrov napovedala Zavarovalnica Generali, je vlada z uredbo zamrznila in z zakonom napovedala prenos malenkost manj kot 7oo milijonov evrov letnih premij iz treh zasebnih zavarovalnic - Vzajemne, Triglav in Generali - na javno zavarovalnico ZZZS.

Ker se zadnje tedne v medijih, politiki in v javnosti omenjajo precej višji zneski, je prav, da zapišemo, da iz finančnega poročila javne zavarovalnice ZZZS izhaja, da je lani ustvarila 3,9 milijarde evrov prihodkov in za 109 milijonov evrov višje odhodke oziroma izgube. Obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje ji je navrgel 3,56 milijarde evrov prihodkov, od preostalih 9,6 odstotka prihodkov pa daleč največ transferji iz državnega proračuna.

Možnosti za uvedbo pravičnejšega obveznega zavarovanja je nič koliko. Enega takih, po katerem bi najslabše plačani plačevali manj, bogatejši pa več, je z zakonom predlagalo gibanje Glas ljudstva.

Ne gre niti za prostovoljno niti za dopolnilno zavarovanje

Dopolnilno zavarovanje nima nič opraviti s svojim imenom. Gre zgolj za doplačila košarice zdravstvenih storitev in pripomočkov, ki jih zagotavlja obvezno zavarovanje. Tega po različnih stopnjah plačujejo vsi prejemniki dohodkov, največ zaposleni po 6,36- in delodajalci po 6,56-odstotni prispevni stopnji od bruto plač.

Zavarovanju so dodali še ime prostovoljno, čeprav tudi s tem nima nič opraviti. Brez vplačil premij, torej solidarnosti, bi večini obolelih storitve, pripomočki in zdravila ostali nedostopni. Zato dodatni prispevek plačuje kar 95 odstotkov zavezancev oziroma okrog poldrugi milijon državljanov. Otroci in mladi do 18. leta in študentje do 26. leta so zavarovalne premije oziroma doplačil oproščeni.

Upor v Sloveniji dejansko vladajočega kapitala in njegov propagandni, tudi medijski stroj z ustrahovanjem ljudi o obdavčitvi domov, ki so jih zgradili v potu svojega obraza, vedno znova potrdi, da so pravične spremembe proti interesom kapitala v Sloveniji nemogoče.

Doplačila storitev neposredno v ambulantah je v svojih zadnjih letih uvedla že Jugoslavija. Prej je v državnem, po ruskem povzetem sistemu, brezplačno in brez prispevkov zagotavljala vse storitve. Po osamosvojitvi Slovenije je zdravstvo zašlo v krizo in kopičilo izgube. Zato je tedanja republiška skupščina z vsega nekaj nasprotujočimi glasovi leta 1992 uzakonila in leta 1993 uvedla dodatni, začasni prispevek. Uvodnih šest let sta se oba - obvezni in doplačilni - stekala v ZZZS. Leta 1999 pa so oblikovali namensko zavarovalnico Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel vsa doplačila. Pozneje sta dovoljenji za pobiranje doplačil dobili še zavarovalnici Adriatic Slovenica - sedaj Generali in Triglav.

Vzajemna z lanskimi 758.000 vplačniki (sama jih navaja preko 800.000), ostaja največja zdravstvena zavarovalnica. Triglav je imel lani 480.000 in Generali okrog 380.000 zavarovanih pred doplačili. Skupaj so lani zbrale skoraj 700 milijonov evrov vplačil. Vsa leta, z izjemo enega, so poslovale z dobički od nekaj in do 20 milijonov evrov. Med epidemijo covida, ko je bilo zdravstvenih storitev izven epidemije manj, vplačila pa so ostala nespremenjena, so dobički skokovito narasli. Ker so jih zavarovalnice porabile za nakup zasebnih zdravstvenih zavodov in krepitev vzporednega zasebnega zdravstvenega sistema, so lanske izgube zaradi znova povečanega obsega zdravstva privedle do uvodnega predloga za podražitev neprostovoljnih dodatnih doplačil zdravstvenih storitev.

Delodajalci vedno znova dokazujejo, da so prispevki nepravični do bolje plačanih in zahtevajo uvedbo (ne)socialne kapice oziroma omejitev plačevanja prispevkov pri določeni višini plač.

Skozi vseh 30 let začasnosti dodatnih doplačil so bili jedro spora visoki, okrog deset odstotkov vplačil obsegajoči stroški zavarovalnic in njihova potratnost. Znana je ironična izjava Sama Fakina, ki jo je leta 2013 izrekel kot direktor ZZZS: “Razlogov, zakaj preprosto ne ukinemo zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ni veliko. Ocenjujem, da jih je okrog 4,5 milijonov. Približno toliko je različnih sponzorskih nakazil.”

Doplačila za zdravstvo le eno od čudaštev Slovenije

Nesmiselno poimenovano dopolnilno zavarovanje ni edino čudaštvo Slovenije. Skoraj neobstoječ nepremičninsko premoženjski davek (izjema so občinski prispevki za stavbna zemljišča), je eno od večjih čudaštev. Navkljub znanemu dejstvu, da ima desetina državljanov nakopičenega več kot polovico premoženja v državi, z omenjenim davkom zberemo 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Evropsko povprečje je petkrat, razvitih držav pa več kot desetkrat višje. Upor v Sloveniji dejansko vladajočega kapitala in njegov propagandni, tudi medijski stroj z ustrahovanjem ljudi o obdavčitvi domov, ki so jih zgradili v potu svojega obraza, vedno znova potrdi, da so pravične spremembe proti interesom kapitala v Sloveniji nemogoče.

Od nujnih sprememb je kakopak odstopila tudi aktualna vlada dr. Goloba. Navkljub dejstvu, da je Slovenija ustreznejši nepremičninski davek, na večkratno priporočilo organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, začela uvajati daljnega leta 1994. Torej le leto pozneje, kot je bilo domnevno začasno uvedeno doplačevanje zdravstvenih storitev.

Vsaj tako veliko čudaštvo je enkrat višji prispevek zaposlenih za pokojninsko zavarovanje kot ga plačujejo delodajalci. V okviru vseh treh čudaštev Slovenija torej že desetletja zaman išče možnost ukinitve zdravstvenih doplačil in denar za financiranje odsotnega sistema dolgotrajne oskrbe. Dejstvo je, da bo morala denar najti prav okviru njih. Torej s povišanjem prispevne stopnje, za kar je bilo doslej pripravljenih in zavrnjenih več deset različic predlogov.

Neuspešnih 14 vlad in 21 zdravstvenih ministrov

V nepravično dopolnjevanje osnovne košarice zdravstvenih storitev je leta 2002 kot prvi ugriznil Dušan Keber, od leta 2000 sicer že sedmi minister za zdravstvo. Kot prvi ga je pravilno označil za prisilno zavarovanje, a ga pod težo pritiskov ni zmogel nadomestiti z dejanskim dopolnilnim zavarovanjem za dodatne zdravstvene storitve.

Zaradi pritiskov zavarovalnic, ki dobičkov od doplačil nikoli niso vračale v javno zdravstvo, so ta za Kebrom neuspešno odpravljali vsi ministri levosredinskih vlad. Obratno so doplačila odpravljala njih in celo vlado Marjana Šarca. Vlada Alenke Bratušek si je tik pred nadomestitvijo doplačil pod pritiski premislila. Prva Janševa vlada (2004-2008) je z ministrom Andrejem Bručanom nekaj več zavezancev doplačil oprostila in uvedla izravnalne sheme. Poenostavljeno povedano: odtlej del višjih stroškov Vzajemne zaradi najvišjega števila starejših, bolj bolnih doplačnikov prevzemata ostali zavarovalnici.

Za odpravo doplačil je bilo izdelanih in plačanih ogromno študij. Najdlje je z možnostjo ukinitve prišla ministrica Milojka Kolar Celarc, a je vlada dr. Mira Cerarja pred končno odločitvijo odstopila. Najhitreje je zaradi pritiskov obupala Alenka Trop Skaza, ki je leta 2014 v vladi Bratuškove ministrstvo za zdravje vodila en sam zimski mesec.

Ali manj buren odziv zavarovalnic 15. vladi obeta uspeh?

Čeprav so nasprotovanja zasebnih zavarovalnic, njihovih lobijev in sponzorirancev javno vedno glasno odmevala, dejanske razsežnosti pritiskov in groženj omenjeni ministri razkrivajo šele v teh dneh. Sočasno iz zavarovalnic po tem, ko je vlada potegnila uvodni odločni potezi z omejitvijo podražitev doplačil, manj grmi.

V 20 letih odpravljanja doplačil so se zavarovalnice z dodatnimi zavarovanji in vzporednim zdravstvenim sistemom morda pripravile na preživetje iz dejanskih dopolnilnih, tržnih zavarovanj. Zavarovanja, ki jih ljudje imenujejo zavarovanja za preskakovanje čakalnih vrst, potrebujejo močnejši kontrolni mehanizem. V lanskih finančnih poročilih zavarovalnic preseneča podatek, da imajo vse iz tovrstnih zavarovanj le nekaj odstotkov prihodkov, čeprav so premije ugodne.

Vzajemna je svojim doplačnikom in lastnikom sočasno pravkar poslala vabilo na letno skupščino oziroma na vsaj pisne volitve zastopnikov. Na izvolitev ob trdno organiziranih lobijih seveda nimajo nobenega vpliva, je pa mamljivo dodano vabilo k vplačilu ugodne dodatne mesečne premije. S 4,99 evra si je mogoče zagotoviti takojšnji obisk specialista v primeru nezgode, kadarkoli neomejen klepet z zdravnikom, uporabo storitve Dr. Posvet ...

Je zaradi “umiritve” zavarovalnic torej 15. vlada na realni poti ukinitve doplačil? Skrbi odmik v leto 2025. Ob visoki odločevalski moči koalicije v državnem zboru bi nepravična doplačila z uvedbo pravičnega prispevka lahko odpravila letos. Strah pred kapitalom oziroma pred delodajalci v njihovem imenu, je za to očitno previsok. Opozorila, tokrat ekonomistov, o poslabšanju konkurenčnosti gospodarstva zaradi morebitnega dodatnega prispevka, nadomeščajo gnev zavarovalnic in očitno vplivajo na Vlado.

Če vlada nepravičnih doplačil ne bo odpravila pred letom 2025, je velika nevarnost, da bo ob celovitejši reformi zdravstva razpadla, kot so nekatere pred njo. Levica in v dobršni meri SD imata k uvodnim obrisom reforme preveč pripomb, da bi se lahko obdržali v koaliciji.

V nasprotju z oporekanji kapitala so nepravični tudi obvezni prispevki

Obvezno zavarovanje, v katerega so z nekaj izjemami (stečajniki, del Romov in migrantov) zajeti vsi prebivalci Slovenije, navrže Sloveniji enega najnižjih deležev BDP za zdravstvo v Evropi. Za zaposlene pa je tudi ta prispevek nepravičen, saj bolje plačani za zdravstvo prispevajo nižji odstotek svojih prejemkov kot slabše plačani. Vsi socialni prispevki (ob zdravstvenih tudi pokojninski, za zaposlovanje) so namreč izvzeti iz davčne oziroma dohodninske osnove.

Delodajalci vedno znova dokazujejo, da so prispevki nepravični do bolje plačanih in zahtevajo uvedbo (ne)socialne kapice oziroma omejitev plačevanja prispevkov pri določeni višini plač. Njihove trditve, da minimalno plačani za zdravstvo prispevajo dobrih sto, najbolje plačani pa čez tisoč evrov na leto, držijo. Ni pa prav, da pozabijo povedati, da so najbogatejši oproščeni precej višje (v najvišjem razredu 50-odstotne), v nižjih razredih pa nižje (v najnižjem 16-odstotne) oprostitve plačila dohodnine od tega zneska.

Možnosti za uvedbo pravičnejšega obveznega zavarovanja je nič koliko. Enega takih, po katerem bi najslabše plačani plačevali manj, bogatejši pa več, je z zakonom predlagalo gibanje Glas ljudstva. Žal poleg ni priložilo priročnika, ki bi poučil, kaj pomenijo dejanska solidarnost in pravičnost in v 2. členu ustave RS zapovedana socialna država.

---