Tudi satelitske urgence bodo trčile ob premalo kadrov

Primorska naj bi s prenovo nujne medicinske pomoči (NMP) ob dveh bolnišničnih urgentnih centrih (UC) dobila tudi pet satelitskih (SUC) v zdravstvenih domovih (ZD) v Postojni, Sežani, Tolminu, Idriji in Ilirski Bistrici. Tako mrežo opredeljujejo strokovna izhodišča za prenovo NMP, ki so v strokovni javni obravnavi do 5. maja. Gre za nov osnutek za tistim, ki sta ga sredi decembra lani ogorčeno zavrnili stroka in laična javnost - župani, kjer naj bi po tedanjem osnutku ukinili dežurne ambulante NMP, vodstva ZD in prebivalstvo. Za oceno sedanjega osnutka smo prosili nekaj direktorjev ZD na Primorskem, ki naj bi dobili SUC.

PRIMORSKA > Po strokovnih izhodiščih za prenovo NMP so med ključnimi novonastalimi SUC na Primorskem ZD v Postojni, Sežani, Tolminu, Ilirski Bistrici in Idriji. V vseh ZD bodo še v tem tednu oblikovali pripombe na gradivo in jih posredovali zdravstvenemu ministrstvu.

“Ne morem komentirati novega osnutka dokumenta, s kolegi ga bomo ocenili te dni. Lahko posredujem le prve ocene kolegov in dejstva, ki jih poznam. Obveščena sem, da je ta osnutek še v povojih in tudi, da ga še ni obravnaval strateški svet, ampak ga bo prihodnje dni,” nam je dejal direktorica ZD Postojna Irena Vatovec.

Strateško pomembni državni centri

V gradivu je ministrstvo za zdravje satelitske urgentne centre, enako kot velike urgentne centre, opredelilo kot strateško pomembne za državo. Skupaj je deset SUC, od tega pet na Primorskem. Ob tem “ministrstvo za zdravje v najkrajšem času določi tehnične in kadrovske zahteve za izgradnjo SUC.”

Kot je navedeno, gre za “odprto točko, kamor se pacienti lahko zatečejo po pomoč.” V SUC je vedno na voljo “dodatni in stalni član ekipe, ki opravi triažo in vedno ostaja v SUC, tudi ko je ekipa na terenu.” Za obolele so na voljo osnovne dodatne diagnostične zmožnosti (med drugim tudi vse laboratorijske storitve). SUC ima tudi majhno opazovalnico, šivalnico in podnevi tudi RTG. “Namen SUC je predvsem približati diagnostične in terapevtske zmožnosti, ki jih zdaj omogočajo samo UC (to so manjši posegi, krajše zdravljenje, tudi parenteralno, osnovna diagnostika, ki v sedanjih dežurnih službah ni dostopna) in poenotenje standarda ambulantne NMP v RS.”

Poglavitna merila za ustanovitev ključnih SUC so kombinacija pogojev: prevelika oddaljenost od UC (in sosednjega SUC) - približno 40 km, večja gostota prebivalstva v regiji (vsaj približno 50.000), strateški pomen (prometne povezave, odročnost, mejno območje in podobno).

Ključni SUC so strateško pomembni za državo in najmanjši del mreže SUC. Ključni SUC so Tolmin, Sežana, Ilirska Bistrica, Idrija, Postojna, Kranj, Kočevje, Sevnica, Velenje, Šmarje pri Jelšah. Druge regije oziroma kraji, ki ne izpolnjujejo vseh v tem dokumentu navedenih meril, bodo glede ustanovitve dodatnih SUC obravnavani posamično oziroma regionalno.

Podlaga za konstruktivno razpravo

Da je to delovno gradivo ustreznejše glede zagotavljanja preskrbe in zagotovitve NMP prebivalcem na razvejanem in ponekod težko dostopnem terenu, kot je to opredeljeval prvi osnutek sredi decembra, pa pravijo ostali sogovorniki.

Tomaž Glažar iz idrijskega ZD dodaja, da je SUC v ZD Idrija “predviden že od samega začetka prenove mreže NMP, od leta 2015. To je razumljivo, saj je območje, ki ga pokriva naš ZD, precej oddaljeno od vseh urgentnih centrov. Kaj bo SUC dejansko pomenil za oskrbo prebivalstva na našem območju in kaj bo to pomenilo za našo organizacijo, težko opredelimo, saj tudi strokovna izhodišča navajajo, da mora ministrstvo za zdravje v najkrajšem času določiti tehnične in kadrovske zahteve za izgradnjo SUC. Se pa pripravljamo, da v letih 2024 in 2025 preuredimo sedanje prostore NMP v skladu s sedanjimi tehničnimi smernicami.”

Širitev dispečerske službe v državi

Že jeseni je predvidena sprememba organizacije dispečerske službe na ravni države. Zajela bo tudi ZD Postojna in Ilirska Bistrica. Po besedah Iene Vatovec iz ZD Postojna se bo ta ZD septembra pridružil Dispečerskemu centru v Ljubljani, sočasno z njim tudi ZD Cerknica. “Gre za novost, ko bo iz istega centra odrejen razpored ekip na terenu, vključno s cerkniško občino. Kot smo do zdaj slišali, pa naj bi ostala mreža na Primorskem ostala nespremenjena.

Boštjan Plešec iz ZD Ilirska Bistrica prav tako izpostavlja: “Gre za pomembno spremembo - za širitev dispečerske službe na ravni Slovenije, kjer je predvideno, da v novembru letos izvajanje te dejavnosti v ZD Ilirska Bistrica prevzame Dispečerski center iz Ljubljane. Tako bodo občani ob klicu na 112 dobili Dispečerski center v Ljubljani in ne več ZD Ilirska Bistrica. Ta center bo koordiniral izvoz reševalnih enot iz ZD. To bo ponovni dvig kakovosti izvedene storitve in razbremenitev NMP. Za občane v naši občini se s tem ne bo nič spremenilo.”

“Uvedba SUC pomeni dvig storitev, ki jih lahko občani dobijo v ZD,” ocenjuje direktor ilirskobistriškega ZD Boštjan Plešec. Kot meni, bo “uporabnikom storitev v SUC omogočena boljša oskrba že v ZD in jih ne bo treba prevažati ali v urgentni center Izola ali Ljubljana. Ocenjujemo, da je uvedba SUC zelo pozitivna stvar.”

Da gre za dobro podlago za razpravo, pravi tudi direktorica ZD Sežana Katja Simunich Kneževič. ”Predlog nove mreže SUC je dokaj ustrezen za Primorsko.”

Boštjan Plešec

direktor ZD Ilirska Bistrica

“Uporabnikom storitev v SUC bo omogočena boljša oskrba že v sklopu ZD in jih ne bo treba prevažati ali v urgentni center Izola ali Ljubljana.”

Kadri bodo trd oreh

Direktorji izpostavljajo, da pa bodo nujne pomembne spremembe v organizaciji dela in nudenju NMP, še zlasti pa dodatne zaposlitve specialistov urgentne medicine in ureditev primernih prostorov za SUC.

Omenjajo možne težave in pasti. Glažar našteva: “Že na prvi pogled je vidno, da gre za rekonstrukcijo prizadevanj iz leta 2015, po ukinitvi NMP na primarni ravni oziroma ločitve od družinske medicine, razen pri zagotavljanju kadrovskih kapacitet. Ne upošteva se, da je družinskih in urgentnih zdravnikov premalo, da bi zagotavljali storitve nujne medicinske pomoči tako kakovostno, kot se ta služba izvaja zdaj. Zato nas skrbi, da ne bomo mogli zagotoviti ustreznega kadra za izvajanje zahtev in standardov SUC in nam ga bodo zato odvzeli. Tako imenovani 'širok krog strokovnjakov', ki je pripravljal izhodišča, je sestavljen predvsem iz zasebnikov in strokovnjakov, ki delujejo v velikih centrih: Maribor, Ljubljana, Kranj. Zastopanosti strokovnjakov, ki so v manjših krajih uspeli izvesti dobre rešitve, ni!”

Tomaž Glažar

direktor ZD Idrija

“Ne upošteva se, da je družinskih in urgentnih zdravnikov premalo, da bi zagotavljali storitve NMP tako kakovostno, kot se ta služba izvaja zdaj. Zato nas skrbi, da ne bomo mogli zagotoviti ustreznega kadra za izvajanje zahtev in standardov SUC in nam ga bodo zato odvzeli.”

Plešeč opozarja: “Z uvedbo SUC bo zagotovo treba nekoliko spremeniti organizacijo dosedanjega dela v NMP v ZD. Z uvedbo SUC bo potrebna dodatna kadrovska popolnitev zaposlenih tudi pri nas. Takoj po objavi končnih strokovnih smernic in kadrovskih normativov za SUC bomo začeli iskati kadre za SUC. Največji izziv bo najbrž pridobivanje urgentnih zdravnikov. Trenutno imamo zaposlena dva urgentna zdravnika (enega za polni delovni čas, drugega za 20 odstotkov). Ostali manko zdravnikov popolnjujemo s pomočjo sodelovanja zunanjih urgentnih zdravnikov prek podjemnih pogodb in s pomočjo družinskih zdravnikov.”

Katja Simunich Kneževič pristavlja: “Nova izhodišča za NMP zaostrujejo kadrovske zahteve. Imamo le eno zdravnico urgentne medicine, dejavnosti NMP nam pomagajo pokrivati še zdravniki družinske medicine, a tega delovno gradivo več ne dovoljuje. Če jim torej to delo ne bo več dovoljeno, bo treba najti in zaposliti več novih specialiste urgentne medicine, a vprašanje je, kje jih bomo uspeli dobiti. Tudi reševalcev je premalo. Že zdaj jih neuspešno iščemo z razpisom. Delovanje SUC zahteva izpolnitev posebnih standardov in normativov, kar bo zahteven zalogaj, ki mora ob novih zaposlitvah in prostorih jasno opredeliti tudi sistem financiranja.”

Katja Simunich Kneževič

direktorica ZD Sežana

“Nova izhodišča za NMP zaostrujejo kadrovske zahteve. Če zdravnikom družinske medicine ne bo več dovoljeno delati v NMP, bo treba najti in zaposliti več novih specialiste urgentne medicine, a vprašanje je, kje jih bomo uspeli dobiti. Tudi reševalcev je že zdaj premalo.”

Glažar še dodaja: “Prepričani smo, da bomo morali spremeniti dosedanji način dela, vendar pa v izhodiščih o tem ni nič zapisano. Zanesljivo bomo morali dodatno zaposlovati, predvsem zdravnike. Medicinske sestre smo že dodatno zaposlili v okviru naših pričakovanj. Glede zdravnikov pa v zadnjih treh letih ne uspemo pridobiti ustreznega kadra. Trenutno imamo v NMP zaposlenega 1,4 zdravnika. S 1. julijem letos bo urgentni zdravnik pričel s specializacijo družinske medicine in nam bo tako ostalo samo še 0,4 zdravnika, bi pa potrebovali vsaj še štiri.”

---