Zakonca Rozana in Boris Šuštar želita večmilijonski odpis dolgov

Junija lani je RTV Slovenija razkrila izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove soproge Rozane Šuštar. V pakirnici rib na Kozini naj bi jih silili v čezmerno delo, jih snemali in se nad njimi izživljali. Ko so v javnost prišle fotografije 12 indijskih delavcev, ki naj bi nekaj časa spali v skupnih prostorih nad pakirnico, so na ministrstvu za delo ocenili, da to “meji na novodobno suženjstvo".

PRIMORSKA > Slabo leto po razkritju izkoriščanja delavcev na Kozini, podjetju Marinblu grozi bankrot. Ključni kupci doma in v tujini so mu namreč odpovedali pogodbe o dobavi blaga. Tudi zaradi drastičnega padca prodaje so banke zahtevale vračilo izposojenega denarja. Upniki so blokirali račune podjetja, ki je v začetku meseca razglasilo plačilno nesposobnost.

Toda zdaj sta se zakonca Boris in Rozana Šuštar domislila načrta za rešitev njunih težav. S predlogom prisilne poravnave želita od upnikov odpis velike večine dolga, je razvidno iz dokumentov, ki sta jih predložila sodišču. To bi jima omogočilo, da obdržita dva milijona evrov subvencij, ki sta jih do sedaj prejela od države. Kar je najpomembneje: upnike skušata prepričati, da so bili očitki o izkoriščanju delavcev in drugih nepravilnosti v celoti izmišljeni.

Podjetje Marinblu ima več kot 100 upnikov, ki jim skupaj dolguje 3,3 milijone evrov.

Trije predlogi zakoncev Šuštar

Podjetje Marinblu ima več kot 100 upnikov, ki jim skupaj dolguje 3,3 milijone evrov. Ker njihove terjatve niso zavarovane, jim zakonca Šuštar ponujata tri možnosti:

Medtem ko zakonca Šuštar prepričujeta dobavitelje v odpis večine dolgov, banke pa v odobritev posojila za dokončanje novih proizvodnih prostorov v Izoli, sama na prestižni lokaciji nad Izolo gradita razkošno vilo.

15-odstotno poplačilo v štirih letih, torej do leta 2027,

pretvorbo terjatev v kapital, s čimer bi postali manjši solastniki podjetja, ali

>stečaj podjetja, v katerem bi po oceni dobili poplačanih 12 odstotkov terjatev.

Kot zakonca Šuštar navajata v dokumentaciji, je podjetje Marinblu lani ostalo brez tretjine prihodkov od prodaje, ustvarilo pa je več kot 1,2 milijona evrov izgube. Ta je izničila vse pretekle dobičke, zaradi česar ima podjetje celo negativni kapital, torej več dolgov kot premoženja. Več kot dva meseca zamuja tudi s plačilom dveh milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev. Te sedaj zakonca Šuštar prosita, naj pomagajo rešiti Marinblu.

Kaj bo z dvema milijonoma subvencij?

Nad glavo jima visi tudi vračilo skoraj dveh milijonov evrov subvencij, ki jih je njuno podjetje prejelo iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Z njimi sta gradila nov velik proizvodni obrat, a za njegovo dokončanje potrebujeta čas in denar. Če jima ne uspe, bosta morala pomoč vrniti. V tem primeru bi Marinblu zagotovo končal v stečaju. Kot smo že poročali, je ministrstvo za kmetijstvo v času, ko sta ga vodila Aleksandra Pivec in Jože Podgoršek, podjetju pomagalo tudi s spreminjanjem predpisov, s katerim mu je omogočilo, da prejme nepovratni denar. Vse to je počelo že v času, ko so različne inšpekcije ugotavljale kršitve delovne in druge zakonodaje v podjetju.

Tožilstvo ne verjame, da sta Šuštarjeva žrtvi

Toda zakonca Šuštar sta prepričana, da sta sama žrtvi. “Junija 2022 je prišlo do napada in prijave s strani konkurenčnega podjetja, da Marinblu prodaja ribe in druge ribje izdelke dvomljive kakovosti v nehigienskih razmerah, da kupci domnevno zavračajo ribe, ki naj bi jih podjetje prepakiralo in zopet prodajalo na trgu. Vse obtožbe so slonele na izmišljenih navedbah in izjavah,” sta poudarila. Dodala sta, da so to pozneje potrdili številni inšpekcijski pregledi.

“Pojavile so se tudi obtožbe glede zlorabe nepovratnih sredstev. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je (...) preverila izvajanje in plačevanje investicije z uporabo subvencije in ni ugotovila nobene nepravilnosti,” sta zapisala. “Glede očitkov izkoriščanja in neplačevanja delovne sile je bilo po številnih pregledih delovne inšpekcije ugotovljeno, da podjetje ni zaposlovalo na črno, saj je imelo vsa dovoljenja za zaposlovanje delovne sile. (...) Marinblu nima ne neporavnanih obveznosti do delavcev ne odprtih civilnih tožb,” sta še dodala.

Toda drugačnega mnenja je okrožno državno tožilstvo v Kopru. To je novembra lani v zadevi Marinblu vložilo obtožnico zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. “Kot je bilo ugotovljeno v predkazenskem postopku, delavcem niso bili plačani dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih; ni jim bila omogočena pravica do zakonsko predpisanega počitka, kršena so bila tudi določila o trajanju delovnega časa v nasprotju z zakonskimi obveznostmi v času od januarja 2020 dalje,” so takrat sporočili s tožilstva.

“Na ta način je bilo oškodovanih skupno 24 delavcev,” je ugotovilo tožilstvo.

Gradita vilo nad Izolo

Ob pregledu dokumentacije se zastavlja tudi vprašanje, ali je plačilna nesposobnost podjetja Marinblu res zgolj posledica afere. Že pred tem, med epidemijo covida-19, je namreč s plačevanjem računov zamujalo po več mesecev. Več kot polovica lanske izgube je posledica spodletele prodaje poslovne stavbe na Kozini. O tem poslu sta se zakonca Šuštar dogovorila z gradbenim podjetjem Štolfa, ki pa je odstopilo od pogodbe, zdaj pa zahteva vračilo skoraj pol milijona evrov predujma.

Zasebna vila menda nima nič s poslom

Medtem ko zakonca Šuštar prepričujeta dobavitelje v odpis večine dolgov, banke pa v odobritev posojila za dokončanje novih proizvodnih prostorov v Izoli, sama na prestižni lokaciji nad Izolo gradita razkošno vilo z velikimi steklenimi površinami. Za to sta lani najela 400.000 evrov bančnega posojila.

Kako sta financirala nakup parcele in koliko denarja bosta še potrebovala, ni znano. Že lani pa je Rozana Šuštar za Reporter ostro zavrnila očitke, da sta s soprogom del državnega denarja za investicijo v pakirnico na Izoli porabila za gradnjo vile. “Denar je na projektnem računu Nove KBM, od koder se po posameznih fazah gradnje za to plačuje. Tudi izvajalec je drugi,” je poudarila.

---