Robertovo šepetanje slonici Gangi

Končal se je dremež ljubljanskih medvedk, velike mačke se nastavljajo soncu, na svet pa so pokukali tudi prvi letošnji mladiči. V ljubljanski živalski vrt je prišla pomlad.

Sončno pomladno jutro v ljubljanskem živalskem vrtu. Vrata se za obiskovalce odprejo ob devetih, medtem ko skrbniki pričnejo delati že ob sedmi uri. Takoj ob vstopu obiskovalce pričaka tabla, na kateri nam v Živalskem vrtu Ljubljana sporočajo, da sta letos dobili naraščaj že dve živalski družini; mladičke imajo jezersko-solčavske ovce in alpake. A ker pri nekaterih vrstah odrasla doba nastopi šele leto ali dve po rojstvu, je živalskih malčkov še nekaj.

Dobrodošli, mladički

Na sprehodu po prebujajočem se Živalskem vrtu Ljubljana se nam je pridružila Irena Furlan, biologinja in vodja pedagoških programov je tam zaposlena že 33 let. V tem času je njeno delo, ki bi mu lahko rekli tudi približevanje živali ljudem in obratno, prestopilo stroge službene meje in postala je prepoznavni obraz vrta pod Rožnikom.

Naraščaj pričakujejo pri rdečevratih kengurujih, jelenih, alpskih kozorogih, kvakačih, pavih, kanadskih bobrih ...

“Najbolj očitno se pomlad začne z daljšim dnevom in tako se tudi podaljšata delovni čas oskrbnikov in urnik živalskega vrta. V tem obdobju opravimo spomladansko čiščenje, uredimo poti, zelenice, klopce in hrastove prizme za sedenje obiskovalcev. V ogradah prežvekovalcev menjamo zaščitne mreže na drevesnih deblih ter preverimo in po potrebi popravimo ograde. Preplastili bomo tla pri dvogrbih kamelah. Popravljamo pota in ograde v naši Avstraliji, torej pri kengurujih. Otoke ribnika pri sajmirjih in varijih bomo prekrili z novo travno rušo, slonica Ganga pa dobi nov kup mivke,” pripoveduje biologinja na poti k letošnjim prvim mladičkom. Alpaka je skotila v začetku februarja in zdaj se lanski mladič svetle volnene dlake lahko po ogradi že podi skupaj z nekaj tednov starim črnim prijateljčkom. Veselo je tudi v ogradi z domačimi živalmi, saj imajo jezersko-solčavske ovce kar pet mladičkov.

Naša hrana je za divje živali zelo škodljiva.

V prostrani ogradi vodnih antilop že od začetka zime odrašča dvojec, ki bo kmalu dosegel velikost odraslih. “Liči antilope uvrščamo med vodne antilope in ta podvrsta živi na močvirnih predelih ob reki Kaufe v Zambiji. Ker pred plenilci beži v vodo, ima podaljšane parklje, je redka, ogrožena vrsta živali.” Irena Furlan je osupljiv vir informacij, njeno znanje je prava enciklopedijska zakladnica. K antilopam in njihovim sosedam zebram sega pogled tudi iz ograde gepardov. Brat in sestra se rada grejeta na soncu, ko to med drevesnimi krošnjami pokuka v njuno ogrado. V hladnejših dneh pa se tako kot njuni številni sosedje po potrebi umakneta v notranji ogrevan prostor.

Čas za nastavljanje soncu

“Zimski čas je še poseben izziv za oskrbo živali iz toplejših krajev. Zanje je v ogradi tudi ogrevan prostor, kjer se lahko zadržujejo pozimi, obiskovalci pa jih medtem opazujejo skozi steklo. Poleg gepardov so tak primer tudi žirafe, azijski levi, vsi primati - sajmiriji, giboni in šimpanzi. V prehodnem času imajo s posebnimi zavesami zaščitene lopute, da ne uhaja toplota, živali pa si same izberejo ali in kdaj bodo v zunanji ogradi ali pa v notranjem toplejšem delu,” pojasni Furlanova in še doda, da se v teh spomladanski dneh zelo rade nastavljajo soncu.

ZOO izobraževalni program

Irena Furlan že 33 let spremlja spremembe in napredek ljubljanskega živalskega vrta, ki ima okoli štirideset zaposlenih, pomaga pa jim še dvajset študentov. Kje so spremembe najbolj očitne? “Neprimerljivo se je spremenila strokovna oskrba živali. Ko sem prišla, je bilo pomembno le, da imajo živali hrano, svežo vodo in da počistimo za njimi. Zdaj celostna oskrba zajema štiri izredno pomembna področja, to so: strokovna prehrana, ki jo želimo približati tisti v divjini, vrhunska veterinarska služba, ograde, ki zadovoljijo potrebe živali, ter treningi oziroma popestritve, da spodbujamo njihovo fizično in psihično počutje. Nekoč je bilo število živalskih vrst in osebkov večje, a smo se s časom usmerili v zmanjšanje števila in v večjo kvaliteto. Skrbimo tudi za socialno strukturo živali, da je podobna tisti v naravi. Na začetku je bil programu izobraževanja obiskovalcev namenjen le šolam in vrtcem. Leta 2000 smo začeli tudi neformalno izobraževanje, tri leta kasneje pa dodali še veliko zanimivih vsebin, od nočnih vodenj, praznovanj, prazničnih vsebin, noči čarovnic in podobno. V izobraževalnem programu na leto gostimo okoli 60 tisoč obiskovalcev.”

Jutranje sonce zelo zgodaj posije tudi v ogrado šimpanzov, kjer prvim obiskovalcem na očeh dela prevale ljubek majhen šimpanz Tai, ki je konec januarja upihnil drugo svečko. Družbo mu dela sestrica Leona, ki bo konec marca stara že sedem let. “Tai rad pokaže, kakšen lump je,” se ob šimpanzih nasmeji naša sogovornica. Čeprav je star dve leti, je še vedno zapisan na tabli rojstev, saj je še čisto majcen mladič Neže in Borisa. Njegova mama ima petindvajset let in je zelo skrbna, babica Mojca pa jih ima že devetinštirideset. V družini so še Nika, Lutz in omenjena Leona.

V živalskem vrtu se še vedno trudijo ozaveščati obiskovalce, da hrana za živali ni enaka hrani ljudi, zato prosijo, naj jim ničesar ne ponujamo. “Naša hrana je zanje zelo škodljiva. Zaposleno imamo nutricionistko, ki se ukvarja izključno s prehrano in nabavo kvalitetne hrane. Pripravlja jedilnike, spremlja, kaj živali pojedo, česa ne.” Irena Furlan nam tudi pojasni, da šimpanzi ne smejo jesti banan, saj je v našem sadju preveč sladkorjev in vode. Bolj blizu “divjemu sadju” sta gomoljna in listnata zelenjava.

Zahtevna družina šimpanzov in pametna slonica

Medtem ko se sprehodimo do ograde ljubljanskih medvedk, ki sta do nedavnega še prezimovali, zdaj pa v zemlji iščeta ličinke žuželk, in do velikih kanadskih volkov, izvemo še, s čim vse se ukvarjajo zaposleni v živalskem vrtu in kdo jim te dni daje največ dela. “Celotna oskrba živali zajema štiri področja. To so kvalitetna in ustrezna hrana, ki jim je podana na prilagojen način in se od vrste do vrste razlikuje. Veterinarska oskrba živali zajema preventivo, kurativo in paliativo. Treningi živali so za dobro sobivanje z oskrbniki in obiskovalci. Pomembni sta tudi ustrezna primerno opremljena ograda in skrb za socialno strukturo živali ter popestritev njihovega vsakdana. S temi področji se ukvarjamo prav vsak dan, ne glede na letni čas in praznike.”

Pove še, da so časovno najbolj zahtevni šimpanzi, ki so zelo inteligentni in potrebujejo precej psihične dejavnosti. Sedmerico zaposlijo tako, da jim v škatlice skrijejo priboljške. Redno jih trenirajo, da pokažejo, ali imajo zdrave zobe in druge dele telesa.

Veliko časa zahteva tudi slonica Ganga. “Z njo oskrbniki redno izvajajo treninge za nego nog kot pripravo na manikuro in pedikuro. Spodbujajo jo, da leže, prestopi hlod, se igra s peskom in vodo. Oskrbniki se z njo družijo, saj jih slonica dojema kot del svoje črede.” Največ časa z njo preživi Robert Prašnikar, ki ga Ganga vsak dan znova navdušuje s svojo velikostjo in pametjo. Prav neverjetno je opazovati njuno druženje, ko ji Robert šepeta, jo hrani, čohlja, škropi z vodo.

Spomladi opravijo tudi redno tehtanje živali. Najtežja Ganga tehta 3450 kilogramov, sledi ji nubijska žirafa Rastko s 1310 kilogrami. Dvogrba kamela Hasan ima 860 kilogramov, kalifornijski morski lev Kalle pa 220. Tiger Botsman tehta 172 kilogramov, azijski lev Maksi 165, perzijski leopard Kian 56, gepard Sven pa 47 kilogramov.

Božičkova zmota

Velika čreda nas pričaka tudi v ogradi alpskih kozorogov. Spretni mladiči, ki so prišli na svet lani junija, poskakujejo po skalah in se urijo v sposobnosti ruvanja. Rogovi samcev in samic se razlikujejo v toliko, da imajo samčevi izbokline, samci spomladi tudi hitreje izgubijo zimsko dlako.

“Zdajle samci niso najlepši, saj jim odpada dlaka. Pri samicah se bo to zgodilo malce kasneje, zdaj so že breje. Alpski kozorogi imajo mladičke vsako leto in pričakujemo jih spet junija. Hitro morajo odrasti, saj je v visokogorju sezona zelo kratka. Njihova dlaka deluje kot termo steklenica. Imajo gosto podlanko, da si ne zmočijo kože, čez njo je dolga resasta dlaka, ujeti zrak je dober toplotni izolator.”

Višje v klancu Rožnika domujejo losi in severni jeleni. Oboji imajo mladiče vsako leto in višek naraščaja morajo oddati v druge živalske vrtove. Ste vedeli, da tako losi kot severni jeleni pozimi izgubijo svoj bogato rogovje? Zgodaj spomladi pa jim začne rasti novo, nežno, kot bi bilo poraščeno z mahom. Podatek, ki razbija mit o rogatih severnih jelenih, ki v snegu vlečejo Božičkove sani.

Zanimive živalske zgodbe se nizajo ena za drugo, iz ograde v ogrado. V času, ko bo drevje začelo zeleneti in bo živalski vrt zasijal v vsem svojem zelenju, še toliko bolj. Leto 2023 pa prinaša tudi nekaj novosti in sprememb. Ključna novost bo nova prostorna ograda za medvede in volkove. Antilope dik-dik, afriške ostronoge želve in azijski ježevci prav tako dobijo nove ograde. Slonica Ganga bo dobila nov bazen, prenova ograde pa prav tako čaka perzijske leoparde.

“Želimo tudi izvesti projekt nove zoo šole, najmlajše obiskovalce pa spodbuditi, da bi zrasli v odgovorne naravovarstvenike. Z izobraževalno delavnico Postani naravovarstvenik jih vabimo na dogodivščine pri šimpanzih, mačjih pandah, sibirskih tigrih, azijskem slonu, žirafah, zlatoličnih gibonih, navadnih varijih in azijskih levih, da spoznajo, kako lahko dodajo kamenček v mozaik ohranjanja narave in ogroženih živali.”

---