Kam je izginilo morje?

Izjemno nizka morska gladina, ki je nedavno razgalila okostje morskega dna okoli Pirana, je pritegnila številne radovedne poglede. “Tovrstne oseke so zelo neobičajne. Zgodijo se približno enkrat na deset let,” je poudaril Pirančan Slobodan Simič Sime.

PIRAN > “Tokratna oseka me je spomnila na močno oseko iz začetka 60. let prejšnjega stoletja, ko so skoraj vsa plovila v izolskem mandraču nasedla. Mandrač je bil povsem brez vode,” je povedal Slobodan Simič Sime, restavrator tradicionalnih plovil, publicist in ljubiteljski fotograf iz Pirana. Med nedavnim sprehodom ob piranski obali ga je namreč presenetila izjemno nizka gladina morja, ki jo je ujel v objektiv.

“S fotografskim aparatom redno hodim ob piranski obali, a je bil tokratni prizor res nekaj posebnega. Tovrstne oseke so zelo neobičajne. Zgodijo se približno enkrat na deset let,” je sklenil Sime, pri tem pa se še spomnil, da so ob nizkih osekah nekoč otroci nabirali črve za ribolov.

120

centimetrov je bila gladina morja, kot so jo v ponedeljek izmerili na mareografski postaji v Kopru.

Težje na čoln in z njega

“V tem času je to običajno, enkrat gre morje malo bolj dol, drugič malo manj. Nasploh pa nam to ne otežuje dela, edino tiste dve, tri ure je malo težje priti na kakšen manjši čoln,” je razložil koprski ribič Matjaž Radin. Podobno je povedal tudi Mario Druscovich, športni ribič in predsednik ribiškega društva Oradela iz Pirana.

“Za nas ni dosti drugače; gladina je malo nižja, malo težje je stopiti na čoln in seveda priti nazaj na obalo.” Domačini, ki imajo svoje čolne v lokalnih mandračih, pa so morali preveriti, da vrvi na privezih niso preveč zategnjene. Ob močnih oseki se namreč plovila lahko “usedejo” na kobilico.

Slobodan Simič Sime

publicist in ljubiteljski fotograf

“Tokratna oseka me je spomnila na močno oseko iz začetka 60. let prejšnjega stoletja, ko so skoraj vsa plovila v izolskem mandraču nasedla.”

Večje ladje privezujejo le ob plimi

Niti v Luki Koper oseka ni povzročala večjih preglavic. “Smo normalno operativni, oseke ne povzročajo nobenih posebnosti pri opravljanju dela,” je poudaril Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo. Resda večje ladje ob obalo privezujejo ob plimi, a tako velike te dni niso bile napovedane, je še dodal.

Ob močni ponedeljkovi oseki je pristaniški nadzornik preverjal, ali v koprsko pristanišče pluje kakšna ladja z večjim ugrezom. V takšnih primerih bi ladja na sidrišču morala počakati, da se morska gladina spet dvigne.

Oseka namesto črpalk?

V Krajinskem parku Sečoveljske soline močna oseka ni bila v pomoč. Trenutno namreč pri njih ne potekajo nobena obnovitvena dela na nasipih ali drugih delih ob morju, na katere bi vplivala oseka.

“Kar zadeva solinarski del, pa bi nam oseka pomagala pri praznjenju solinskih polj. To bi v tem primeru lahko opravili brez pomoči električnih črpalk. Polja praznimo po vsa kem dežju, a tega zdaj že nekaj časa ni bilo,” je dejal Klavdij Godnič, direktor družbe Soline, ki upravlja tudi krajinski park Sečoveljske soline. Sicer pa redno spremljajo, ali je morje poškodovalo nasipe. “Ob oseki je ta nadzor lažji,” je še izpostavil Godnič.

Visok zračni tlak ter gravitacijski vpliv sonca in lune

Sicer pa so v Agenciji republike Slovenije za Okolje (Arso) pojasnili, da se je v daljšem obdobju stabilnega vremena, ki traja že od začetka februarja, gladina morja ob slovenski obali znižala zaradi vpliva visokega zračnega tlaka. Poleg plimovanja morja zaradi gravitacijskih vplivov sonca in lune tlak predstavlja dodatni vpliv na absolutno (izmerjeno oziroma opazovano) višino morja.

Glede na povprečno višino morja sta bili plima in oseka v tem mesecu najbolj izraziti ravno v nedeljo in ponedeljek. Oseka je bila v tem času izrazito nizka - približno 80 centimetrov nižja od povprečne višine morja, od tega pa je treba odšteti še 30 centimetrov dodatnega znižanja zaradi vpliva zračnega tlaka. “Tako smo tudi na naši mareografski postaji v Kopru v ponedeljek izmerili najnižjo gladino morja v zadnjem času, in sicer 120 centimetrov. Za primerjavo: povprečna višina morja znaša 224 centimetrov, visokovodna višina pa 300 centimetrov,” so poudarili na Arsu.

Tako nizke gladine v prihodnjih dneh ni pričakovati

Ponovno povišanje gladine je sicer po njihovih besedah odvisno od več dejavnikov. “Znotraj dnevnega cikla plimovanja se je tako gladina tudi v ponedeljek zvečer že dvignila do 240 centimetrov. Amplituda plimovanja bo postopno vedno manjša, znižal pa se bo tudi zračni tlak. Tako nizke gladine morja torej v prihodnjih dneh ni pričakovati,” so pojasnili. Sicer pa nizke oseke večinoma ne povzročajo večjih nevšečnosti, saj trajajo le nekaj ur.

Te dni se z nenavadno nizko oseko spoprijemajo tudi v beneški laguni. Ker ni vode, so v nekaterih beneških kanalih prekinili vodni promet, gondole pa so marsikje obtičale v blatu.

---