Ambulanta za neopredeljene v Ilirski Bistrici za zdaj bolj prazna

Ambulanta za neopredeljene paciente, ki je v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica začela delovati 1. februarja, za zdaj ostaja bolj ali manj prazna. V prvih dveh tednih jo je obiskalo vsega skupaj le 29 občanov. Čeprav naj bi bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Bistriškem brez izbranega zdravnika 900 ljudi, pa v zdravstvenem domu ocenjujejo, da je takih dejansko pol manj. Če bo obisk ostal tako skromen, bodo ambulanto postopoma zaprli.

ILIRSKA BISTRICA > “Prišla sem, ker potrebujem napotnico za specialista. Karton imam še vedno pri pediatru, ki pa starejših od 19 let ne sprejema. Sicer pa, iskreno, doslej zdravnika nisem niti kaj dosti rabila, zato se tudi nisem ukvarjala z iskanjem osebnega zdravnika,” nam je zaupala 21-letna Eva iz Ilirske Bistrice, ki so jo o novi ambulanti za neopredeljene paciente obvestili iz bistriškega zdravstvenega doma.

Brez zdravnika okrog 500 občanov

Doslej večjega navala pacientov ni bilo, ti, ki so se zglasili, pa so v glavnem potrebovali recepte ali napotnice za preglede. Čeprav naj bi bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje na območju ilirskobistriške občine brez izbranega zdravnika 900 ljudi, pa v zdravstvenem domu ocenjujejo, da je takih dejansko nekje od 450 do 500. “Ko smo v to ambulanto prenašali kartone pacientov, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, smo ugotovili, da je takih okrog 150, še približno 300 odraslih pa je še pri pediatru. V glavnem so to osebe, ki ne živijo več v Ilirski Bistrici ali so brez izbranega zdravnika ostale zaradi upokojitve njihovega osebnega zdravnika,” pravi direktor Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Boštjan Plešec.

xfsdgfsdgsdf

gdfgdf

sdfgsdfgdfgdfg

V prvih petih dneh ambulanto obiskalo 29 ljudi

V prvih petih dneh delovanja je ambulanto obiskalo 29 oseb, skoraj tretjina takoj prvi dan. Včeraj se je v prvih 20 minutah po odprtju ambulante tam zglasilo pet oseb, med njimi tudi dva tujca.

“Zelo sem zadovoljen z uslugami tukajšnjega zdravstva. Doslej sem vse uredil kar na urgenci, danes pa so me poslali v to ambulanto. Prej zanjo nisem vedel. Bil sem na čakalni listi za osebnega zdravnika,” je povedal Atish Dabholkar iz Indije, ki v Ilirski Bistrici živi od leta 2014, v službo pa se vozi v Trst.

Atish Dabholkar

V Ilirski Bistrici živeči Indijec

“Doslej sem vse uredil kar na urgenci, danes pa so me poslali v ambulanto za neopredeljene. Prej zanjo nisem vedel.”

Tudi Leondrit Gela s Kosova, ki je zaposlen v bistriškem podjetju Pet pak, je bil s storitvijo ambulante zadovoljen. “Zelo hitro sem bil na vrsti. Skoraj sem že odpravil, čakam samo še na potrdilo zdravnice,” nam je dejal v angleščini. Tudi njega so v ambulanto za neopredeljene napotili z urgence.

“Treba bo še malo počakati, da bomo lahko realno ocenili, koliko neopredeljenih pacientov sploh imamo. Če bo do konca februarja obisk ostal na taki ravni, bomo verjetno urnik ambulante skrčili, saj nima nikakršnega smisla, da zdravniki tam dežurajo ob prazni čakalnici,” pravi Plešec.

V ambulanti, ki se nahaja v prvem nadstropju nove stavbe zdravstvenega doma, se zdaj menjuje vseh sedem tam zaposlenih zdravnikov, odprta je po dve do tri ure dnevno štiri dni v tednu, urnik pa določajo vsak mesec sproti in je objavljen na spletni strani zdravstvenega doma.

Neopredeljeni z oktobrom k novi specialistki

V obstoječih ambulantah družinske medicine novih pacientov ne opredeljujejo več, za pokritje vseh potreb pa bi potrebovali vsaj še dva dodatna zdravnika. To naj bi se spremenilo že z oktobrom, ko v zdravstveni dom prihaja nova specialistka družinske medicine, ki bo lahko opredeljevala tudi nove paciente. “Z njenim prihodom se bo verjetno tudi ambulanta za neopredeljene močno zmanjšala, če jo bomo sploh še potrebovali, saj bo lahko večje število neopredeljenih pacientov prevzela ona,” napoveduje direktor. Sicer pa v zdravstvenem domu še vedno iščejo tudi dva zobozdravnika. “Odziva na razpise ni, smo pa navezali stike z dvema zobozdravnicama s Hrvaške, ki sta resno zainteresirani za delo pri nas, vendar sta še na začetku postopkov pridobivanja certifikata za delo in učenja slovenščine,” pojasnjuje. Prav izpit iz slovenščine je največja ovira za tuje zdravnike. “Ministrstvu za zdravje sem zato že predlagal, da bi vsaj za obmejne občine zahtevo po višji ravni znanja slovenskega jezika nekoliko omilili, podobno kot to že velja za terciarno zdravstveno dejavnost, kjer lahko tuji zdravniki izpit iz slovenščine opravijo v dveh letih po zaposlitvi.”

---