Ujeti smo v začaran krog cestogradnje

Zakaj Slovenke in Slovenci čedalje več časa prebijemo v dolgih zastojih? Ali je rešitev razširitev obstoječih avtocest ali pa bo to vodilo le k še večjim gnečam? O cestni infrastrukturi smo se pogovarjali z urbanistom dr. Aljažem Plevnikom, o tem, kako lahko kot vozniki prispevamo k zmanjševanju kolon in zdravi prometni higieni, pa z načelnikom Postaje prometne policije Koper Jankom Taurerjem.

SLOVENIJA > “Preveč enostransko smo se usmerili v cestni promet, nimamo pravih alternativ,” je o tem, zakaj je drobna Slovenija postala prometno vozlišče v Evropi, njene avtoceste pa prava nočna mora z zastoji, ki so vsako leto daljši, povedal dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Četudi se iz Kopra v Ljubljano odpravimo z avtobusom, bomo prej ko slej obtičali na avtocesti. Medtem ko druge države širijo paleto ponudbe prevoznih sredstev, vlagajo v železnice, ki so avtomobilom postale konkurenčne do te točke, da bi z njimi - denimo tukaj v Sloveniji -, za pot iz Kopra do Ljubljane potrebovali manj kot eno uro, smo se pri nas osredotočili zgolj na razvoj cestno-prometnega sistema. “Če bi živeli v normalno razviti državi, kjer se vlak pripelje na postajo na vsake pol ure, ne bi razmišljali o nakupu novega avtomobila,” je prepričan urbanist.

Le kateri voznik ni opazil, da se tudi izven sezone nekoč dobro uro dolga vožnja iz Ljubljane v Koper ali obratno včasih pretvori v večurno agonijo vroče pločevine in nervoznega hupanja?

Zastoji še niso dosegli ravni iz leta 2019

Da trenutni avtocestni križ ne požira več dolgih kolon tovornjakov in avtomobilov, ki jih je vsako leto več, zlasti v toplejših mesecih, ko se prebivalci iz sosednjih držav množično selijo na Hrvaško, sicer ni nobena skrivnost. Le kateri voznik ni opazil, da se tudi izven sezone nekoč dobro uro dolga vožnja iz Ljubljane v Koper ali obratno, včasih pretvori v večurno agonijo vroče pločevine in nervoznega hupanja?

Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Darsa, promet raste dokaj enakomerno - rast tovornih in osebnih vozil je glede na odstotek približno enaka. Edina razlika je bila v letih 2020 in 2021, ko je tovorni promet še naprej rastel, osebni pa padal. Zdaj, v letu 2022, pa se je osebni promet vrnil na raven iz leta 2019, tovorni pa je za štiri odstotke višji kot v letu 2019. Zastoji so se povečevali vse do leta 2019, v letih 2020 in 2021 jih je bilo manj, letos pa so znova v porastu, niso pa še dosegli ravni iz leta 2019.

dr. Aljaž Plevnik

Urbanistični inštitut RS

“Ko se zaradi zastojev odločite zgraditi dodaten pas, zopet spodbudite ljudi, da se začnejo seliti, da se odpravljajo na daljše poti z avtomobili, kmalu pa se ta dodaten pas zopet zapolni in spet pristanete tam, kjer ste bili. To je začaran krog cestogradnje.”

Problematika zastojev sicer terja celovit pristop, so prepričani na Darsu. Kot odgovor na vprašanje, kako se spoprijeti z nepopisnimi gnečami na voziščih, so nam poslali študijo iz leta 2019, ki se sicer nanaša na urejanje ljubljanskega avtocestnega področja, a je po njihovih besedah ugotovitve te študije mogoče prenesti na celotno Slovenijo. Kot je zapisano v študiji z naslovom Izhodišča urejanja ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest, ki jo je za ministrstvo za infrastrukturo naročil Dars, izdelalo pa jo je podjetje PNZ v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom, sta poleg razširitve nekaterih avtocestnih odsekov za celostno rešitev problematike zastojev potrebna še razvoj tirnega prometa ter uveljavitev širokega nabora ukrepov trajnostne mobilnosti. Trajnostno mobilnost podpira tudi Plevnik, a nasprotuje širitvi cest, saj kot pravi, gradnja cest pošilja državljanom napačno sporočilo. “Ko se zaradi zastojev odločite zgraditi dodaten pas, zopet spodbudite ljudi, da se začnejo seliti, da se odpravljajo na daljše poti z avtomobili, kmalu pa se ta dodaten pas zopet zapolni in spet pristanete tam, kjer ste bili. To je začaran krog cestogradnje.”

Levi pas je namenjen prehitevanju!

Vendar lahko tudi vozniki z upoštevanjem prometnih predpisov naredimo veliko. “Če bi se vsi ravnali po predpisih, se pravi, da bi se vozili po desnem prometnem pasu in levega uporabljali zgolj za prehitevanje, bi promet potekal hitreje in verjetno brez zastojev,” je povedal načelnik Postaje prometne policije Koper Janko Taurer. Po zakonu o pravilih cestnega prometa znaša predpisana globa za vožnjo po prehitevalnem pasu 120 evrov. Voznika, ki bo prehiteval po desnem pasu, se ravno tako kaznuje z globo 120 evrov. “Desni pas je namenjen vožnji, levi prehitevanju. Enako velja, kadar imamo tri pasove: skrajno desna sta namenjena vožnji, levi prehitevanju. Tudi sam opažam, da je desni pas skoraj vedno prazen. Za preprečevanje zastojev je vsekakor priporočeno, da uporabljamo skrajno desni pas, če vozimo z manjšo hitrostjo,” je pojasnil načelnik.

Fantomski zastoji

Čedalje več zastojev pa je tudi takih, ki jim pravimo, “fantomski”, saj nimajo očitnega razloga za nastanek, kot so na primer prometne nesreče ali pa delo na cesti. “Tovrstni zastoji nastajajo zaradi preprostega razloga. To je nenadno zmanjševanja hitrosti vozil, ki mu sledi počasno pospeševanje na prejšnjo potovalno hitrost. Za zmanjševanje hitrosti potrebujemo tri do pet sekund, za pospeševanje osem ali več, kar seveda ustvari zastoj. Če prvi voznik zmanjša hitrost, iz 120 kilometrov na uro na 70 kilometrov na uro, bo moral dvajseti ali petdeseti voznik tako rekoč ustaviti svoje vozilo,” je obrazložil načelnik in dodal, da je najboljši način za preprečevanje fantomskih zastojev in prometnih nesreč upoštevanje varnostne razdalje.

---