Pankrti glasni tudi v “demokraciji”

Lublana je bulana, Anarhist, Totalna revolucija, Metka, Za železno zaveso, Zvečer v mestu, Osmi dan, Umazane igre, Bandiera Rossa ... Te in še mnoge druge bodo spet donele v ljubljanski Hali Tivoli, kjer bodo 21. oktobra svojih 45 let praznovali legendarni Pankrti, punk rock bend, ki je obveljal za največjo tovrstno skupino za železno zaveso.

 Koncert so  pred Halo Tivoli napovedali (z leve)  kitarist Marc Kavaš, bobnar Slavc Colnarič, pevec Peter Lovšin in kitarist Bogo Pretnar.   Foto: STA
Koncert so pred Halo Tivoli napovedali (z leve) kitarist Marc Kavaš, bobnar Slavc Colnarič, pevec Peter Lovšin in kitarist Bogo Pretnar.  Foto: STA

LJUBLJANA > Družbena klima je bila ob nastanku skupine v drugi polovici sedemdesetih precej drugačna, kot je danes, navidez bolj siva in dolgočasna, saj ni bilo pretoka informacij med političnimi veljaki in ljudstvom, pa vendar je vladal nek tihi konsenz, je za STA povedal pevec Peter Lovšin in dodal, da je to kot študent družbenih ved dojemal kot moreče. Danes, ko “vse buhti od demokracije in navidezne svobode”, opaža, da so “pretoki med oblastniki in delavskim razredom še bolj zamašeni”, demokracija, ki “naj bi zavladala pri nas”, pa je “prepredena s korupcijo in klientelizmom”, ugotavlja.

Leta 1977 ustanovljeni Pakrti so bili veliko presenečenje, saj ni nihče pričakoval, da se bo kdo v polju glasbe ukvarjal s politiko. “In doživeli smo pozornost, kakršno je danes skoraj nemogoče doseči,” se spominja Lovšin. Danes po njegovih besedah v glasbi težko uspeš brez ekscesov oziroma škandalov. Televizija daje prednost politikom, mogoče še športnikom, medtem ko so umetniki, z izjemo tistih, ki se oglašujejo na reklamah, povsem spregledani. Pomanjkanje medijske pozornosti se mu zdi zlasti škodljivo za mlajše glasbenike.

Kljub vsemu je optimističen. Opaža, da njihova muzika še živi med poslušalci in zveni kljub številnim oviram, tudi ob ukinjanju klasičnih nosilcev zvoka, kot so plošče in zgoščenke.

Od Dolgcajta do To ni več Slovenija!

Pankrti so poleg malih plošč nanizali velike Dolgcajt (1980), Državni ljubimci (1982), Rdeči album (1984), Pesmi sprave (1985) in Sexpok (1987), odmevno antologijo Zaboj (1996), pred petimi leti so se puntali z novo pesmijo To ni več Slovenija ... V zadnjih letih so nastopili na večjih in manjših odrih. Jubilej, četudi tokrat ne okrogel, bodo 21. oktobra spet praznovali v ljubljanski Hali Tivoli. Na odru bodo ob Lovšinu nastopili kitarista Bogo Pretnar in Marc Kavaš, basist Boris Kramberger in bobnar Slavc Colnarič, pridružilo pa se jim bo več gostov, med drugim legendarna beograjska skupina Električni orgazam, Davor Gobac iz zasedbe Psihomodo Pop in Grega Skočir, pevec Big Foot Mame.

Pankrti so v Hali Tivoli večkrat nastopili in jo vsakič razprodali, nazadnje na povratnem koncertu ob 30-letnici leta 2007, kjer se jim je pri dveh pesmih pridružil kitarist Ivan Kral, nekdaj član benda Patti Smith. Deset let pozneje so razprodali tudi Areno Stožice, kjer je kot posebni gost nastopil kitarist Glen Matlock, ustanovni član skupine Sex Pistols.

Pankrti so pisali zgodovino tako na kulturnem kot političnem področju, kjer so utirali pot svobodi ter se zapisali v zgodovino kot svojstven glasbeni fenomen. O njih je bil posnet tudi dokumentarni film Dolgcajt po istoimenski plošči. Leta 2007 jim je Slovenski muzej novejše zgodovine postavil enomesečno fotografsko razstavo. V njihovo čast mimoidočo mladino pozdravlja spominska plošča na Gimnaziji Moste, kjer so 18. oktobra 1977 imeli krstni koncert.


Najbolj brano