Kultura se vrača domov

Vrnitev napisa kultura na sedež ministrstva za kulturo je simbolična gesta. Oblikovalec Tomato Košir pravi, da prejšnjemu ministrstvu ni zameril odstranitve, češ da tam kulture ni bilo. “Zdaj se obljuba vrača,” dodaja. Njegove, tudi mednarodno odmevne in nagrajene oblikovalske stvaritve so na ogled tudi na razstavi v kraški vasici Betanja pri Škocjanu, odprti v okviru prvega Krasnega festivala.

LJUBLJANA, ŠKOCJAN > Grafični oblikovalec Tomato Košir je eden najbolj uveljavljenih in prepoznavnih domačih grafičnih oblikovalcev. S svojimi pronicljivimi vizualnimi komentarji ni zaznamoval le naslovnic Dnevnikovega Objektiva, temveč tudi že nekaj tedenskih izdaj britanskega The Guardiana, italijanski Internazionale in druge. Včeraj smo ga po elektronskih poteh ulovili tik pred odhodom na Zagreb Design Week oziroma zagrebški teden oblikovanja, kjer so podeljevali nagrade, njegova naslovnica Guardiana Age of Rage pa je dobila tretjo nagrado.

“Napis kultura na pročelju ministrstva za kulturo je nastal ob selitvi vseh dislociranih enot v eno hišo. Bil je izpeljava moje celostne grafične podobe, ki jo je komisija izbrala leta 2001, potem ko je takratna ministrica Andreja Rihter sprožila interni natečaj na Oddelku za oblikovanje ALUO,” nam je v pisni izjavi pojasnil oblikovalec.

Leta 2010 je celotna javna uprava, vključno s kulturo, dobila novo grafično podobo, a napis na pročelju je ostal.

In kako je napis nastal? “Ker je jezik podstat slovenske kulture, so bistven element zaščitnega znaka tvorila ločila. Šest različnih vejic je predstavljalo različne panoge, ki kulturo sestavljajo, tropičje pa je velelo pozitivni nagovor, da se kultura širi in razvija. Ker smo sledili etimologiji besede minister - v službi nekoga, v tem primeru kulture in kulturnikov, je polni naziv Republika Slovenija Ministrstvo za kulturo ostal v drugem zornem planu. Slednjo, malodane novelo Franceta Bevka, sem okrajšal v zgolj “kultura”. S tem smo Ministrstvo dodatno približali ljudem, raba pa je omehčala birokratski trdi naziv ter olajšala rabo. 'Grem do kulture,' se je slišalo prijetno,” je še dodal Košir.

Leta 2010 je celotna javna uprava, vključno s kulturo, dobila novo grafično podobo, a napis na pročelju je ostal. “Ostala je tudi čustvena navezanost, in najpomembneje, ostala je obljuba. Ob odstranitvi leta 2021 tam kulture več ni bilo, zato jim nisem zameril odstranitve. Dejanje je bilo iskreno in ustrezno. Zdaj se obljuba vrača. Jaz jo jemljem resno in z vso pozornostjo,” dodaja Košir, ki je v napis vnesel nekaj novosti.

Nov zapis je sicer skoraj enak prvotnemu, le da je bil obnovljen zaradi lastnosti folije, ki zdrži do deset let. Košir se je odločil le za eno modifikacijo - drugo vejico, ki je po njegovih besedah zaradi nenavadne oblike pri ljudeh zbujala različne asociacije. Z upodobitvijo Prešernove glave teh neustreznih interpretacij ne bo več, je prepričan oblikovalec.

Kot zanimivost je Košir povedal, da je njegova prvotna grafična podoba poleg omenjenega zapisa s šestimi vejicami in tropičjem vključevala 25 vejic, ki jih je namenil resorjem ministrstva. Tako je denimo vejica za resor za Slovence po svetu spominjala na solzo, vejica za nove medije je bila pikselizirana, za arhiv pa bolj arhaična.

Prav v teh dneh imajo obiskovalci regijskega parka Škocjanske jame priložnost njegovo delo bolje spoznati, saj so pred nekaj tedni pod okriljem prvega Krasnega festivala v vasici Betanja v Galeriji pr' Kščaki odprli njegovo razstavo, naslovljeno Novejša zgodovina. Razstava vabi do oktobra.

---