Praznik, ki mu na Idrijskem ni para
Oglarska nedelja se je po dveh covidnih letih vrnila z manj tekmovalci, a vsebinsko bogatejša, in je pritegnila rekordno število obiskovalcev. Soglasni so bili, da edinemu preživelemu etnološkemu prazniku na Idrijskem daleč naokrog ni para.
Sestavljanje ogelnic, čeprav majhnih, je vse prej kot lahko delo, a
je na tekmovanju zabavno in v veselje gledalcev. Foto: Saša Dragoš
IDRIJSKE KRNICE Nekdanji oglar Pavel Šinkovec je pred tremi desetletji z obuditvijo oglarskega dne v spomin na marljive dede zadel v črno. Oglarski praznik je ob velikih kopah in tekmovanjih v sestavljanju malih ogelnic v svet oglarjev popeljal več deset tisoč obiskovalcev. Rekorden je bil prav obisk nedeljskega dne, ki mu je domače turistično društvo dodalo prikaz kmečkih opravil ter ga kulturno, humorno in zabavno začinilo.
Veliko kopo je že minuli četrtek sestavil Blaž Carli. “Po žledu je bilo treba pospraviti gozd in sem poprijel za oglarjenje. Tako sem skuhal precej oglja. Ker je veliko kakovostnejše od industrijskega, ga ni težko prodati. Žal zdaj za to delo nimam več časa,” je povedal. Za praznik in spomin na prednike, ki so v prejšnjem stoletju dopolnjevali kmetijski zaslužek s prodajo oglja v Italijo in rudniku v Idrijo, si je čas vzel. Že v petek se je ob kopi, spominih in glasbi veselilo veliko ljudi.
V nedeljo so se ob nekdanjih opravilih zasukali mnogi. Dobesedno se je vrtela le plesna skupina Razor iz Tolmina. Za prikaz košnje po starem je poskrbela ekipa tekmovalcev iz cerkljanske Zakojce, na čelu s starosto Karlom Brelihom. Krniški kmetje, ki svoje po vsej Sloveniji znane dobrote pridelujejo na tisoč metrov visoki planoti, so poskrbeli, da jih na prazniku ni manjkalo. Organizatorji pa so krepkejšo tekočo ponudbo, ki ni smela manjkati oglarjem, začinili s šaljivimi tekmovanji. Ker je bila obvezna spremljevalka oglarjev polenta, jo je prekaljeni Danilo Carli v kotlu pripravil v izobilju.
Medtem so tekmovalci, ob domačinih še dve ekipi iz Zavratca in ena iz Škofje Loke, žagali in klestili bukve in sekali drva za sestavljanje miniaturnih ogelnic. “Sekanje drv je najboljša terapija proti jezi,” sta menila simpatična voditelja Martina Podgornik in Jure Vončina. Obiskovalce sta vodila od opravila do opravila do končnih ogelnic. Tekmovalcem je po sečnji lil predvsem pot z obrazov. Kljub temu so so jih lepo, v dva sklada z obveznim križem v drugem, zložili, jih zadelali z listjem in zemljo. Dim se je najprej pokadil iz ogelnice škofjeloške ekipe, najlepša je bila zavraška, vsi tekmovalci pa so v zadovoljstvo obiskovalcev dali vse od sebe. “To je praznik, ki ga v prelepih Krnicah ne gre zamuditi. Oglarska opravila je vredno spoznati, pa tudi zabava je odlična,” so z Olgo Strel soglašali obiskovalci z vseh koncev Slovenije.